Zunanji minister Anže Logar zaščitil bivšo veleposlanico Marto Kos in zavrnil prošnjo za vpogled v poročilo o izrednem nadzoru na veleposlaništvu v Bernu

Kot je znano, so na ministrstvu za zunanje zadeve izvedli izredni nadzor na veleposlaništvu v Bernu, ki ga je od septembra 2017 vodila nekarierna diplomatka Marta Kos, pred tem štiri leta veleposlanica v Berlinu. Po poročanju medijev so bili razlogi za izredni nadzor, ki ga je vodil diplomatski nadzornik Andrej Grasselli, očitki zaposlenih o neprimernem vodenju veleposlaništva.

Mandat veleposlanice bi se Kosovi iztekel julija prihodnje leto, vendar je po prejemu očitno zanjo obremenjujočega poročila odstopila. Ker se Kosova omenja tudi kot eno od možnih novih obrazov v politiki, smo skušali preveriti, kakšne nepravilnosti so pri njenem vodenju veleposlaništva ugotovili v poročilu o izrednem nadzoru.

»MZZ je ugotovilo, da v zahtevanem poročilu obstajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), kljub temu, da gre za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so sicer navedeni kot izjema od izjeme glede varstva osebnih podatkov, kar gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ),« je minister Logar zapisal v odločbi, s katero nam je zavrnil prošnjo za vpogled v poročilo.

»V konkretnem primeru gre za podatke, ki se v večini nanašajo na podrobna stanja medosebnih odnosov, počutje, čustvena stanja itd., kar je po oceni organa področje, kjer se varuje osebnost oz. osebne podatke vseh državljanov, tudi javnih uslužbencev.«

»MZZ je ugotovilo, da se v zahtevanem dokumentu nahajajo tudi podatki, ki so bili zapisani v zvezi z notranjim delovanjem organa, in bi njihovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni obstoj druge izjeme za zavrnitev zahteve za dostop do informacije (11. člen prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).«

»Poročilo vsebuje podatke o načinu pretoka informacij oz. komunikaciji med osebjem veleposlaništva, ter določene pomanjkljivost v kadrovski sestavi, zato bi razkritje teh pomanjkljivosti lahko pomenilo varnostno tveganja ali zmanjšalo ugled v državi sprejemnici, ter posledično povzročilo motnje pri delovanju veleposlaništva.«

»Glede na navedeno je v nadaljevanju MZZ ocenjevalo, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do poročila in ugotovilo, da glede na vsebino poročila in kadrovsko sestavo diplomatsko-konzularnega predstavništva ni mogoče anonimizirati dokumenta tako, da ugoditev zahtevku ne bi omogočila enostavne identifikacije posameznikov in posledično razkritja zaupnosti varovane informacije, ki se nanaša na varovane osebne podatke posameznikov. Zato je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka te odločbe.«