S polaganjem rok je na slovesnosti, ki se je začela ob 15. uri, Zoreta v nadškofa kot glavni posvečevalec posvetil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, nato pa so nanj roke položili še vsi preostali navzoči škofje iz Slovenije in tujine, med njimi tudi kardinal Franc Rode. Še pred tem so prebrali papeško listino o Zoretovem imenovanju in prisluhnili Januszovi pridigi, v kateri je spregovoril o vlogi in pomenu škofa.
V listini o imenovanju je papež Frančišek spomnil, da je moral novega nadškofa imenovati zaradi odpovedi službi "častitljivega brata Antona Stresa", pri iskanju njegovega naslednika pa so "zaupljivo pomislili", da je Zore "obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju", da bi lahko prevzel to službo. V nadaljevanju je papež zapisal nekatere formalne postopke, ki morajo slediti imenovanju, na koncu pa Zoreta izročil v priprošnjo Mariji, svetemu Frančišku ter blaženim Slovencem in frančiškanom. Položil mu je na srce, naj si "izprosi nenehno Božjo pomoč" in marljivo poučuje, "da je večno odrešenje mogoče doseči samo po veri v Jezusa Kristusa".
Nuncij Janusz je v svoji pridigi poudaril, da od novega škofa pričakujejo veliko in da se mora vsak katoliški škof zavedati, da je naslednik apostolov, pri čemer so njegove naloge, da posvečuje, uči in vodi. Navedel je tudi besede papeža Frančiška, da morajo biti škofje dobri pridigarji, ljudje molitve in pastirji, ki so blizu ljudem.
Spomnil je, da prvič v 550 letih zgodovine ljubljanske škofije slednjo prevzema frančiškan, in izpostavil, da je škofija tudi sicer prepojena z navzočnostjo in pastoralno aktivnostjo frančiškanov. Različne poti, ki jih je mogoče izbrati na kratki poti od frančiškanov ob ljubljanskem Tromostovju, kjer je Zore deloval pred tem, in do sedeža ljubljanske nadškofije, pa je nuncij uporabil za ponazoritev svoje želje, kako naj bi potekalo Zoretovo delo. "Na poti od Prešernovega trga do stolnice lahko izberete enega od treh mostov, ki se stekajo in se povežejo na drugi strani brega. Morda je občasno v škofiji tako, da škofijski duhovniki izberejo en most, redovniki in redovnice drugega in verniki tretjega. Moje in naše želje so, da bi ta različnost poti, ki je upravičena, vodila do stolnice, do škofa kot porok edinosti, da bi skupaj šli pod njegovim vodstvom Kristusu naproti," je dejal.
Še pred posvetitvijo je Zore javno izpovedal vero in pripravljenost skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega nauka, ob posvetitvi pa je prejel tudi zunanja znamenja škofovske službe - škofovski prstan, škofovsko pokrivalo (mitro) in pastirsko palico. Ko se je obred posvetitve končal, je apostolski nuncij Zoreta povabil, naj sede na svoj nadškofovski sedež, in ga s tem tudi uradno umestil na čelo nadškofije.
Za svoje škofovsko geslo si je Zore izbral svetopisemske besede Veselite se v gospodu. Izbral si je tudi svoj grb, v katerega so umeščeni zlata zvezda, lipova vejica in simbol frančiškanov. Zvezda predstavlja Marijo, vejica z lipovimi listi njegovo domačijo v Znojilah, frančiškanski simbol pa redovniško vejo, iz katere prihaja. V grbu so tri barve - bela, modra, rdeča - ki napeljujejo tudi na slovenske narodne barve.
Frančiškansko slovo od Zoreta
V frančiškanski cerkvi v središču Ljubljane so se poslovili od patra Staneta Zoreta, ki je do imenovanja za ljubljanskega nadškofa vodil slovenske frančiškane. Zbrani so se nato odpravili do stolnice, kjer se je ob navzočnosti visokih cerkvenih in državnih predstavnikov že začela slovesnost Zoretovega posvečenja in umestitve na čelo škofije.
Zore je doslej živel in deloval v skupnosti frančiškanov na ljubljanskem Tromostovju, funkcija provincialnega ministra slovenskih frančiškanov pa mu je prenehala, ko ga je papež Frančišek 4. oktobra imenoval za ljubljanskega nadškofa.
Pred današnjo slovesnostjo posvečenja in umestitve v stolnici se je tako v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju od Zoreta poslovilo več kot 50 njegovih sobratov frančiškanov, vsi so ga blagoslovili s križem na čelo. Med drugim so mu podarili ključe frančiškanske hiše na Tromostovju, kjer je vedno dobrodošel, frančiškanski križ, duhovniško oblačilo in vrtnice v spomin na različne frančiškanske skupnosti po Sloveniji in tudi nekatere v tujini.
Prireditve ob slovesu so se udeležili številni verniki ter tudi drugi duhovniki, redovniki in redovnice.
Zore se je ob tem zahvalil za vse, kar je z njimi smel doživeti, med drugim doživljati, kako je lepo biti kristjan in frančiškan. "Iskreno vam želim, da veselje našega Božjega otroštva vsak na svojem mestu živimo naprej," je dejal.
Zbrani so nato v procesiji, ki so jo za križem začenjale narodne noše, odšli do sedeža ljubljanske nadškofije, kjer so Zoreta pričakali stolni kanoniki. V sprevodu se je Zore nato odpravil do ljubljanske stolnice, kjer se je začela slovesnost njegovega posvečenja in umestitve na čelo škofije. Ker Zore še ni škof, bo namreč najprej prejel škofovsko posvečenje, nato pa bo simbolično sedel na nadškofovski sedež in ljubljansko škofijo prevzel v posest.
Poleg apostolskega nuncija Juliusza Janusza, ki bo glavni škof posvečevalec, so na slovesnosti številni cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in tujine. Med njimi so dosedanji apostolski administrator ljubljanske nadškofije, predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, apostolski administrator mariborske nadškofije in celjski škof Stanislav Lipovšek ter ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Slovesnosti se udeležujejo tudi najvišji predstavniki države, predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar. Med navzočimi so tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ljubljanski župan zoran Janković, predstavniki političnih strank in nekateri evropski poslanci iz Slovenije.
Poleg številnih duhovnikov in vernikov, ki so danes napolnili stolnico, so na slovesnost prišli tudi predstavniki drugih verskih skupnosti.
Zore bo tako kot 36. škof na čelu te škofije nasledil Antona Stresa, ki je konec julija lani hkrati s tedanjim mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom odstopil s te funkcije; k odstopu ju je papež Frančišek pozval zaradi vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije. Od tedaj je ljubljansko nadškofijo kot apostolski administrator vodil novomeški škof Andrej Glavan, mariborsko pa vodi celjski škof Stanislav Lipovšek.