Zore v nedeljo prevzema vodenje ljubljanske nadškofije

Pred slovesnostjo v stolnici Zoreta čaka slovo v domači frančiškanski cerkvi

Pred nedeljsko slovesnostjo se bodo v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani, kjer je Zore do imenovanja za nadškofa deloval kot vodja frančiškanov v Sloveniji, od njega poslovili sobratje frančiškani ter drugi redovniki in laiki ter mu izročili priložnostna darila.

Sledila bo procesija do sedeža Nadškofije Ljubljana, ob 15. uri pa slovesnost v ljubljanski stolnici.

Ker Zore še ni škof, bo moral biti na slovesnosti najprej posvečen v škofa. Glavni škof posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, soposvečevalca pa bosta novomeški škof, dosedanji apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan ter celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek.

Obred posvečenja med drugim poteka s polaganjem rok, med katerim kandidat po klicanju Svetega Duha prejme zakrament svetega reda, med obredom pa prejme tudi škofovska znamenja - škofovsko pokrivalo, škofovsko palico, prstan in naprsni križ. Izpovedati mora tudi vero in pripravljenost služiti Kristusu.

Škof si ob posvečenju izbere škofovsko geslo in škofovski grb. Zore si je za geslo izbral svetopisemske besede Veselite se v Gospodu, grb pa je, kot so za STA pojasnili v tiskovnem uradu SŠK, še v izdelavi in bo predstavljen na dan posvečenja.

Zoretovi posvetitvi v škofa bo sledila umestitev v škofijo, ki jo bo po prebrani papeževi buli o imenovanju izvedel apostolski nuncij Janusz. Zore bo simbolično sedel na škofovski sedež in vodil evharistično bogoslužje.

Na slovesnosti posvečenja in umestitve tudi Pahor in Cerar

Na nedeljsko slovesnost so vabljeni vsi aktivni in upokojeni slovenski škofje, škofje iz sosednjih držav, predstavniki cerkvenega, političnega in javnega življenja. Udeležbo sta že napovedala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar, predvidoma pa se bo slovesnosti udeležil tudi predsednik DZ Milan Brglez.

Tri mesece po prevzemu škofije bo Zore dolžan papeža prositi za palij, to je ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi, ki predstavlja vez metropolita z papežem in je znamenje metropolitove oblasti. Zore bo namreč tudi predsednik ljubljanske metropolije.

V metropolijo je običajno združenih več sosednjih škofij z namenom pospeševanja skupne pastoralne dejavnosti, pri čemer ljubljanska metropolija poleg ljubljanske vključuje še novomeško in koprsko škofijo.

V Katoliški cerkvi so škofje neposredni nasledniki apostolov, postati škof pa pomeni prejeti tretjo, najvišjo stopnjo zakramenta svetega reda (prvo stopnjo prejmejo diakoni, drugo pa duhovniki). Škofje, ki vodijo škofije, povzdignjene v nadškofije, dobijo tudi naziv nadškof. Škofje, ki jim je zaupana skrb za kakšno od škofij, se imenujejo krajevni, drugi pa naslovni.

Škof mora vsakih pet let papežu podati poročilo o stanju škofije. V istem letu, ko poda poročilo, mora tudi priti v Rim, kjer počasti grobova apostolov Petra in Pavla in se predstavi papežu. Kot škofu mu je pridržano podeljevanje zakramenta birme in zakramenta svetega reda.

Zore se bo moral soočiti s pastoralni vprašanji in odprtimi vprašanji z državo

Zore ljubljansko nadškofijo prevzema v času, ko je Cerkev v Sloveniji še vedno zaznamovana s finančnim polom mariborske nadškofije. Čeprav gre prvenstveno za zadevo slednje, kar poudarja tudi Zore sam, se bo z omenjeno problematiko tudi sam gotovo soočal, saj je z mariborska afera vplivala na ugled celotne Cerkve na Slovenskem.

Eden izmed izzivov novega nadškofa bodo tudi odnosi z državo, pri čemer si Zore želi, da bi bili stiki med obema bolj redni kot so v zadnjih letih. Želi si tudi, da bi Cerkev in država znova obudili mešano komisijo, ki bi sproti pretresala in reševala vsa odprta vprašanja med verskimi skupnostmi in državo. Trenutno morda najbolj aktualno vprašanje med Cerkvijo in državo je, kako po odločbi ustavnega sodišča urediti duhovno oskrbo v zaporih in bolnišnicah, še vedno pa ostaja aktualno tudi vprašanje ovrednotenja verouka.

Na pastoralnem področju bo moral Zore skupaj z drugimi slovenskimi škofi odgovoriti na vprašanje, kaj narediti, da nov pastoralni načrt, ki ga je Cerkev na Slovenskem dobila leta 2012, ne bo ostal mrtva črka na papirju. Čaka pa ga tudi spopad z upadanjem vernosti, ki je v zadnjem obdobju značilen za večji del Evrope.