Kot je pojasnil Zore, v letu usmiljenja presojamo vse oblike nasilja nad stvarstvom in nad človekom. Ob tem se je treba varovati skušnjave, da bi se pri presojanju spoštovanja stvarstva in človeka ozirali samo k sosedu.
"Kako pravičniški smo lahko, ko razgaljamo različne oblike izkoriščanja in krivic v svetu. Kako pretanjen občutek za pravico lahko pokažemo takrat, ko se bodisi v medijih bodisi v osebnih pogovorih ukvarjamo s tem, kar se dogaja v tretjem svetu, ali pa v tistih državah ali sistemih, ki nam zaradi ideoloških očal, ki jih nosimo, niso blizu, in zato brezobzirno kažemo s prstom nanje," je dejal.
Kot je opozoril, se ob takšni pravičniški drži ne more nič spremeniti. Ko namreč na takšen način govorimo o izkoriščanju stvarstva in človeka, ostajamo do konca neusmiljeni. Svet pa postaja vedno bolj hladen in življenje vedno težje.
"Začeti moramo torej drugače. Dokler bomo spreminjali svet, ki je tam daleč, nekje zunaj, toliko časa se ne bo nikjer nič spremenilo. Dokler bomo govorili samo o tem, kakšen je naš sosed, bodo zidovi med nami z vsako besedo postali nekoliko višji," je opozoril.
Usmiljeni pogled se mora najprej obrniti vase. Namesto govorjenja o tem, kaj vse bi morali storiti drugi, se mora vsak človek, ki resnično želi spremeniti ta svet, najprej vprašati, kaj je pripravljen narediti sam za večje spoštovanje do stvarstva in kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do človeka, je izpostavil.
Dotaknil se je tudi vprašanja splava, ko se je vprašal: "Ali smo še narod, ki se veseli življenja? Ali smo narod, ki se veseli svojih otrok? Ali smo narod, ki svojim otrokom omogoča preživetje? Ali smo narod, ki tistim, ki so spočeti med nami, dovoli tudi, da se rodijo med nami?" Zore ima včasih občutek, da je "našemu narodu bolj pomemben medved v kočevskih gozdovih kakor pa otroci, ki v nemem kriku umirajo med nami, ker smo nehali biti usmiljeni, ker nočemo biti usmiljeni".
Zoretovim besedam je danes na Brezjah prisluhnilo okoli 3500 ljudi. Številni so prišli na Brezje, da bi se zahvalili Mariji za uslišane prošnje ali pa, da bi se nanjo obrnili z novimi prošnjami. Na tisoče vernikov je na Brezje prišlo že v soboto in v nedeljo, ko se je zvrstilo več svetih maš, veliko pa jih pričakujejo tudi danes popoldne.
Kot je po končani maši dejal Zore, številke niti niso pomembne. "Ljudje smo zelo okuženi z kvantiteto, števili, ampak na zadnje je pomembno le srce vsakega posameznika, ki pride sem zaradi Boga, da doživi usmiljenje in ga nese v vsakdanje življenje in ga tam živi," je izpostavil.
Za današnji praznik je ključno sporočilo veselja, "kajti Marijino vnebovzetje je za vse nas sporočilo, da se naše življenje ne izteka na tej zemlji, ampak da smo rojeni za večnost in to mora osvoboditi človeka tudi na tej zemlji," je poudaril Zore.
Veliki šmaren je pri slovenskem narodu že stoletja posebno priljubljen čas romanj v razna Marijina svetišča. Tako tudi na Brezje k Mariji Pomagaj, zavetnici slovenskega naroda. Na Brezjah, ki so razglašene za Marijino narodno svetišče, je bila tudi letos obnovljena posvetitev slovenskega naroda Mariji iz leta 1992, prvega leta samostojnosti slovenske države.
Nekaj dni pred praznikom so se pri Mariji Pomagaj tako kot vsako leto zbrale tudi romske družine iz cele Slovenije, s katerimi je prišel tudi koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci Peter Kokotec. Tako kot prejšnja leta je tudi letos na Brezjah med 300 in 400 Romov, ki kampirajo na Črnivcu.