Statistično ima prav, kdor je župan in za povrh večkratni, ta ima veliko možnosti, da bo izvoljen še enkrat.

Ampak. Vrčhodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije, pravi pregovor. Omenimo nepremagljivega Borisa Popoviča v Kopru (»preklaplja« na Izolo), pa večnega Bojana Šrota v Celju (zdaj se vrača), zalomilo se je Francu Kanglerju (rešuje se s priklopom na SDS), na Ptuju so meščani po dolgih letih rekli ne Štefanu Čelanu ...

V eni od manjših občin, ki jih bolj poznamo, se je, denimo, uštel nakelski župan Ivan Štular. Občino je vodil že kot predsednik krajevne skupnosti. Volivci, ki so nekomu večkrat zapored hvaležni, na neki točki preloma ugotovijo, da pa je morda le napočil čas za osvežitev in pomladitev.

Učinkovit župan z referencami se sčasoma obda z ljudmi, ki se mu dobrikajo. Izgubi stik z realnim razpoloženjem med navadnimi ljudmi in ni pozoren na opozorila javnosti ali zakonodajo. Neizogibne napačne odločitve se sčasoma seštevajo. Nekaj manjših afer volivci morda še spregledajo, ko pa se kopičijo, je dovolj kaplja čez rob. Zaradi lahkih zmag lahko župan podceni novega, mlajšega in bolj energičnega izzivalca.

V lokalni politični zgodovini smo že nekajkrat videli, da so prej »nepremagljivi« šerifi padli prav takrat, ko so bili najbolj prepričani o svojem večnem uspehu. Kaj pa Ljubljana? Ta greznica, kot je rad dejal naš pokojni kolega Bogo Sajovic. Zdi se, da se Janković (letnik 1953) teh pasti vsaj malo le zaveda.

Tudi v sicer dokaj zadržanih dominantnih medijih se mu je podpora skrhala – zdi se, da je bilo prelomno njegovo pajdašenje s srbskim predsednikom. Priznal je, da je bilo pismo podpore politična napako (ne pa tudi, da je eo ipso uperjeno proti upornim študentom) in se z Vučićem ne druži več. Vsaj ne da bi vedeli, čeprav ostaja svetovalec svetovne razstave Expo 2027 v Beogradu.

Dvajset let po prvi izvolitvi si je prvič nakopal omembe vredno konkurenco – znotraj svojega ideološkega tabora, kar je odločilno, da se ga sploh spravi v drugi volilni krog. Tokrat bo to povsem druga zgodba, kot je je bil vajen. Izid iz prvega kroga se lahko obrne na glavo. To je bil mandat preveč, bo spoznal tudi on. Ob kresu Zorana Jankovića, če parafraziramo naslov knjige slikarja Jerneja Vilfana Ob kresu komunizma iz leta 1987.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.