Čeprav na občini vztrajajo, da zapiranje zaradi generalnega servisa ni nič posebnega in da bodo servis opravili v času, ko je bazen najmanj v uporabi, zaprtje Ilirije manj kot pol leta po odprtju bode v oči. Tudi zato, ker so morali otvoritev večkrat prestavljati, celoten projekt pa se je v primerjavi s prvotnimi ocenami močno podražil. Pred leti je bil ocenjen na 32 milijonov evrov, končna cena je bila uradno 62,5 milijona evrov – svoje je prispevalo kar 18 aneksov.

Športni center je s svojim dizajnom in videzom požel precej negativnih kritik, tudi zato, ker je center mesta izgubil odprt letni bazen, medtem ko uporabniki opozarjajo, da je bil že ob odprtju deloma zastarel, saj je bil projektiran že v začetku tisočletja, ter poln napak in pomanjkljivosti, ki bi jih lahko odpravili, če bi v projektiranje in gradnjo vključili poznavalce. Nazadnje pa bazen sploh ni zadostil vsem potrebam ljubljanskih rekreativcev, ki so prisiljeni še naprej uporabljati zastareli bazen pod balonom na Kodeljevem.

Dodatno je zapiranje zaradi servisa razkurilo uporabnike bazena, ki so spomladi kupili sezonski komplet kart, zdaj pa so izvedeli, da bodo veljale samo do septembra. Na kartah namreč ni bilo označeno, do kdaj veljajo, in naivno so pričakovali, da morda celo do konca leta, saj jih zaradi marčevskega odprtja bazena tako ni bilo mogoče uporabljati celo leto. Krivi ste sami, jim sporoča občina, saj niste brali drobnega tiska na ceniku: »Vstopnice veljajo samo za tekočo plavalno sezono in niso prenosljive v novo sezono.« Pazite, to opozorilo je na ceniku, ni pa ga na kartah.

A nič zato, če se pri Iliriji vse dela bolj sproti in napol, pomembno je, da bo lahko župan Janković na naslovnico zadnje letošnje številke mestne revije Ljubljana dal svoj megalomanski projekt. Za dobro mero se je ravno minuli konec tedna odprl še en nov bazen v Vevčah, kar bo župan Ljubljančanom prodajal kot dokaz, da se pod njim lahko namakajo bolj, kot so se pod katerimkoli drugim ljubljanskim županom.

Seveda čofotanje tudi kar drago plačajo, v mestu je namreč vse manj stvari zastonj. S strahom čakamo na dan, ko bo Ljubljanica spet primerna za kopanje – od Rakove Jelše do Zgornjega Kašlja bodo patruljirali mestni redarji in pisali globe kopalcem brez kart.