Revija Reporter
Slovenija

Zločinska vloga odlikovanca

1. dec. 2009 13:41 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Kot so zapisali, so osupli nad odločitvijo predsednika republike Danila Türka, saj je Ertl ukazal tajne akcije zoper četverico JBTZ.

Nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Kot so zapisali, so osupli nad odločitvijo predsednika republike Danila Türka, saj je Ertl ukazal tajne akcije zoper četverico JBTZ.


Pod izjavo so se podpisali Boris Cavazza, Gregor Tomc, Franci Zavrl, Janez Janša, David Tasič, Bojan Fink, Dušan Keber, Igor Omerza, Bojan Korsika in Igor Bavčar. Trije od podpisnikov so bili del četverice, znane kot "JBTZ" (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl)

Kot so zapisali v izjavi, je nesporno, da je bila akcija slovenske milice Sever izjemno pomembna za demokratizacijske procese v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da lahko najvišje državno odlikovanje po dvajsetih letih dobi nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je bil nadrejen Službi državne varnosti.

"Vsa pričevanja in zgodovinski dokumenti nesporno govorijo o tem, da je Tomaž Ertl osebno odrejal tajne policijske akcije zoper vse in vsakogar, ki so v resnici vodili procese demokratizacije in nastopali za samostojno Slovenijo. On je ukazal tajne akcije zoper četverico, on je odločal o prisluškovanjih, zasledovanjih, šikaniranjih in maltretiranjih vseh oseb, ki so svobodno mislile," poudarjajo podpisniki.

Zdi se jim nerazumljivo, da je zgodovinski spomin take institucije, kot je predsednik republike, "tako kratek, da danes Tomažu Ertlu pripisuje zasluge za sodelovanje v osamosvojitvenih procesih v državi, ki jim je Tomaž Ertl v resnici ves čas nasprotoval".

S tem dejanjem je bila po njihovem mnenju storjena ogromna škoda zgodovinskemu spominu in s tem prihodnosti slovenske demokracije. Gre tudi za osamljen primer v vseh vzhodno evropskih državah, ki so se osvobodile izpod primeža policijskih sistemov, "da sam vodja tajne politične partijske policije dobi visoko državno odlikovanje".

Kot je znano, je predsednik Türk za zasluge v času akcije Sever v ponedeljek s srebrnim redom za zasluge med drugim odlikoval Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Proti podelitvi so danes že protestirali tudi v poslanski skupini SDS, kjer so Türka zatadi podelitve odlikovanja "nekdanjemu prvemu človeku komunistične represije na Slovenskem" tudi pozvali k odstopu. Iz urada predsednika republike pa so sporočili, da je Ertl vodil akcijo Sever, ki je bila usmerjena v zaščito varnosti ljudi in človekovih pravic v Sloveniji.

Poslanci SDS v pismu predsedniku države Danilu Türku protestirajo nad podelitvijo odlikovanja Tomažu Ertlu, "nekdanjemu prvemu človeku komunistične represije na Slovenskem". Vodja poslanske skupine Jože Tanko predsednika Türka poziva, naj svojo odločitev spremeni, v nasprotnem primeru pa razmisli o odstopu.

Kot je Tanko zapisal v pismu Türku, celotna demokratična Evropa v teh dneh praznuje 20. obletnico demokratičnih sprememb, padca Berlinskega zidu in odprave totalitarnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi. V Sloveniji pa niti vlada niti urad predsednika republike nista organizirala nobene uradne obeležitve. "Še več, člani slovenske vlade in vi osebno ste dosledno ignorirali celo slovesnosti, ki so jih ob 20. obletnici pripravile civilnodružbene organizacije."

"Namesto obeležitve teh zgodovinskih dogodkov v Evropi in v Sloveniji ste se odločili, da državno odlikovanje s simboli demokratične slovenske države podelite človeku, ki je v svojem dolgoletnem obdobju vodenja slovenske Udbe zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev, odrejal uporabo represivnih ukrepov proti političnim nasprotnikom ter postal v letu 1988 in 1989 simbol kršenja človekovih pravic," je še zapisal Tanko.

V pismu še poudarja, da so bili dokumenti, "ki nesporno dokazujejo nečastno, v posameznih primerih tudi zločinsko vlogo odlikovanca", v Sloveniji že večkrat javno objavljeni. Po Tankovem mnenju si Türkovega dejanja ni mogoče razlagati drugače kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic. To pa je po njegovih besedah sporočilo, "nevredno funkcije predsednika demokratične države".

Vodja poslancev SDS Türka prosi, da o podeljenem odlikovanju še enkrat razmisli in odločitev spremeni. Če pa tega ne bo storil, naj razmisli o odstopu. "Slovenija, ki je utemeljena na zahtevi po doslednem spoštovanju človekovih pravic, si namreč ne zasluži predsednika, ki jih s svojimi uradnimi dejanji tepta v prah." Tanko je v pismu Türku še zapisal, da se zaradi dogodka ne bo udeležil posvetovanj o kandidatih za nove ustavne sodnike.

V uradu predsednika republike pa poudarjajo, da je Türk Tomaža Ertla odlikoval za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije v času akcije Sever. Izpostavljajo, da je Ertl vodil akcijo Sever, ki je bila usmerjena v zaščito varnosti ljudi in človekovih pravic v Sloveniji. Akcija je tako pomagala ustvariti pogoje za demokratično preobrazbo in naposled tudi osamosvojitev Slovenije, so zapisali v Türkovem uradu. Predsednik republike tudi ocenjuje, da je po 20 letih nastopil čas, da se pomen akcije Sever trezno ovrednoti in da se prispevek ljudi, ki so to akcijo vodili, ustrezno prizna.

Odzvali so se tudi na očitek, da je predsednik republike ignoriral slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Demosa. Kot so zapisali v Türkovem uradu, so vabilo na omenjeno slovesnost prejeli tri dni pred prireditvijo, ko je imel predsednik za ta termin že potrjene druge obveznosti.

Kot je znano, je predsednik Türk za zasluge v času akcije Sever v ponedeljek s srebrnim redom za zasluge med drugim odlikoval Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Kot je navedeno v obrazložitvi, je Ertl "zaradi izjemnega čuta odgovornosti, patriotizma, strokovnosti in desetletnih izkušenj pri vodenju takratnega republiškega sekretariata za notranje zadeve pravočasno zaznal nevarnost razraščajočega se mitingaštva, ki se je v letih 1988 in 1989 širilo na območju nekdanje države Jugoslavije".