Zločin brez zločincev ali kaj je z morilci iz Hude jame?

Konec marca je celjski tožilec Ivan Žaberl zavrgel kazensko ovadbo Romana Leljaka zoper Benjamina Žižmonda, komandanta 1. bataljona 3. brigade 1. divizije Knoja, ki je bila udeležena pri izvajanju množičnih likvidacij v Hudi Jami leta 1945. Po mnenju tožilca ni bilo zbranih dovolj dokazov za poveljnikovo odgovornost, poleg tega je pred šestimi leti umrl, tudi zato pregon ni več mogoč. Podobno meni tudi kriminalist Pavel Jamnik, ki je Žižmonda osebno zaslišal in se pogovarjal s pričami ter njihove izjave objavil v knjigi Poročilo 2 Huda jama – skrito za enajstimi pregradami.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o tožilcev argumentih za opustitev pregona; o izgovoru, da ni vedel za Hudo Jamo, čeprav je tam pred tem napadel Nemce; o srhljivem pričanju nekdanjih pripadnikov Žižmondovega bataljona; o obtožbah, da so v Hudi jami morili tudi Žižmondovi vojaki; zakaj je težko verjeti, da Žižmond ne bi vedel, kaj počnejo njegovi vojaki v Hudi Jami.