V prvem delu oddaje je spregovorila o težkem življenju v otroštvu, ki ga je zaznamovala smrt mame, svetovna kriza, ki je potrkala tudi v zasavske rudarske kraje in otroške igre. Na začetku druge svetovne vojne, ko so prišli Nemci in zahtevali, da pozabijo na slovenski jezik se je uprla in povedala, da je sicer tudi nemški jezik lep, a materin je najlepši.
Tudi zaradi svoje uporniške narave je še kot mlado dekle odšla v partizane, kjer je med drugim delovala kot učiteljica in kasneje do konca vojne kot šifrantka. Povedala je tudi, kako je bilo, ko se je v hudi zimi v snegu skoraj 500 partizanom pod poveljstvom komandanta Frante uspelo prebiti iz nemškega obroča na Menini planini. Po koncu vojne je opravljala različna dela.
Večji del svoje poklicne poti je opravljala delo novinarke kot dopisnica „Tanjuga", „Oslobođenje" in pri reviji „Male novine" iz Sarajeva, kjer je spoznala veliko slovenskih in jugoslovanskih književnikov, slikarjev in drugih kulturnikov. Naklada revije je bila v tistem času tudi več kot 365 tisoč izvodov. Leta 1968 je izšla njena prva knjiga z naslovom „Bosonoga", ki govori o njenem otroštvu v rodnem Zagorju.
Med pomembnejše knjige, napisala jih je več kot trideset, moramo še enkrat omeniti njeno rudarsko trilogijo Zmajevo kri, Na svoji žlahtni zemlji in Jutro v Bosni. Slednji dve knjigi govorita o vojni v Bosni, ki jo je v najhujšem obleganji Sarajeva dodobra izkusila tudi sama. S prvim možem sta imela dve hčeri, po ločitvi se je poročila še v drugo z Josipom Tvrzom.
Z njim je potem z zadnjim konvojem uspela prebegniti iz obleganega Sarajeva v Slovenijo. Tu je imela kar nekaj časa težave s prilagajanjem na mir in kar nekaj težav, da sta z možem prišla do ponovnega prejemanja pokojnine in seveda priskrbeti za vse potrebno za nemoteno življenje v svoji prvi in novi domovini Sloveniji.
Povedala nam je tudi, kako hudo je bilo, ko je na smučanju tragično preminula njena hči Gordana- Goga, ki je bila takrat tik pred diplomo v arhitekturi. Kljub mnogim tragičnim dogodkom ni nikoli prenehala pisati in je s pisanjem leposlovja nadaljevala tudi v Ljubljani.
Ravno zaradi ljubezni do svojega rodnega Zagorja je pred leti napisala trilogijo Zmajeva kri, ki govori o bogati zgodovini dvesto petdesetletnega obdobja rudarstva v Zagorju, ki se je začelo v vasi Strahovlje, kjer je mimogrede odraščal tudi kolesar Primož Roglič. Trilogija, kot nekaj njenih preostalih literarnih del, je izšla pri Založbi Karantanija.
Več o njenem bogatem pisateljskem in prevajalskem opusu boste lahko izvedeli tudi 29.oktobra, ko bo gostja zagorske knjižnice.