Čeprav se je za danes pričakoval začetek sojenja obema obtoženima, ki naj bi priredila pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe, da so jih dobile točno določene zasebne fakultete, in sicer Fakulteta za medije, novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju in celjska Visoka šola za proizvodno inženirstvo, ni bilo tako.
Sodnica Ana Testen je po prebrani obtožnici predstavila svoje pomisleke o tem, ali je okrajno sodišče sploh pristojno za odločanje v tej zadevi. Tožilstvo namreč obtoženima očita, da sta s prirejanjem pogojev vedela, da bi te fakultete po dodeljenih odločbah o koncesiji skupaj pridobila nepremoženjsko korist v vrednosti 5,1 milijona evrov.
In ravno v številki zapisana vrednost nepremoženjske koristi je zbudila pozornost okrajnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da gre pri konkretizaciji znaka kaznivega dejanja za protipravno premoženjsko korist in ne več nepremoženjsko.
V tem primeru pa se ne upošteva več prvega odstavka člena kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi uradnega položaja, po katerem grozi eno leto zapora, ampak gre za tretji odstavek istega člena. S tem odstavkom je zagroženih pet let zapora in torej pristojnost pade na okrožno sodišče.
Tožilka Jerneja Pielick je sicer pojasnjevala, da obtoženima nepremoženjsko korist očita, ker sta le omogočila podelitev koncesije, izplačilo koncesnine pa bi bila zgolj posledica te odločitve. Do izplačila nikoli ni prišlo, saj so odločbe kasneje razveljavili. Prav tako obtožena nista pridobila protipravne premoženjske koristi, je še pojasnjevala Pielickova.
Vendar sodnice ni prepričala, po prekinitvi je sklenila obtožni predlog zavreči s pojasnilom, da se koncesije ni podeljevalo za javno službo, ampak zasebnim zavodom, in torej gre za pridobitev premoženjske koristi. Hkrati pa je vrednost te koristi ovrednotena, je pojasnila sodnica. Tudi sam opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu se sklada s tretjim in ne prvim odstavkom člena kazenskega zakonika o zlorabi uradnega položaja, je še povedala.
Zato sodnici, kakor je dejala, ni preostalo drugega, kot da obtožni predlog zavrže. Nadaljnji potek zadeve je zdaj na strankah. Če se bo katera od njiju pritožila, bo o pristojnosti odločalo višje sodišče. Če bo pritrdilo odločitvi okrajnega sodišča, bodo Turku in Rončeviću sodili na okrožnem sodišču, sicer pa na okrajnem. Do takrat pa zadeva stoji.
Za odvetnika Boštjana Penka, ki zagovarja Rončevića, je današnja odločitev na nek način presenetljiva. Sodišče je namreč razpisalo glavno obravnavo, zato so pričakovali, da se bodo lahko zagovarjali in bili na koncu tudi oproščeni. Sodnica bi po njegovem mnenju morala o pristojnosti odločiti že v času preizkušanja obtožnega predloga.
Tudi Rončević je upal, da bo lahko danes z argumenti predstavil svojo plat, prav tako si Turk, kakor je dejal ob odhodu s sodišča, želi, da se zadeva čim prej zaključi.
Tožilstvo še ne ve, ali se bo pritožilo, počakalo bo na pisno obrazložitev sklepa sodišča.