Investicije v zdravstvu: 172 milijonov evrov za gradbenega tajkuna Miklavčiča
Država je z leta 2021 sprejetim zakonom namenila kar dve milijardi evrov za investicije v zdravstvu. Ni dvoma, da so marsikje potrebne, a še bolj kot zdravstveni delavci so zakona razveselili gradbeniki, dobavitelji medicinske opreme in drugi izvajalci, ki mastno služijo na račun javnega zdravstva. Od sprejema zakona leta 2021 imamo vedno nove afere zaradi podražitev, zamude in nepravilnosti na razpisih. Te afere občasno odnesejo kakega državnega uradnika, a izvajalcev in njihovih profitov se ne dotaknejo.
Od sprejema zakona leta 2021 imamo vedno nove afere zaradi podražitev, zamude in nepravilnosti na razpisih. Te afere občasno odnesejo kakega državnega uradnika, a izvajalcev in njihovih profitov se ne dotaknejo.
Leta 2021 sprejeti zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 je predvidel več kot dve milijardi evrov za zdravstvo, ta denar pa naj bi šel tako za novogradnje kot prenovo objektov, za nabavo opreme, digitalizacijo in nasploh modernizacijo zdravstva.
Nestrokovno, diletantsko …
Marsikateri zastareli objekti v slovenskem zdravstvu nujno kličejo po prenovi, med prvimi pa je na vrsto prišla naša največja bolnišnica, Univerzitetni klinični center Ljubljana. Leta 1974 zgrajena glavna stavba, t. i. Hospital, nedvomno potrebuje posodobitev, a predvidljivo je tu takoj prišlo do zapletov.
Marca 2022 je tedanji minister za zdravje Janez Poklukar podpisal pogodbo za energetsko sanacijo stavbe UKCLJ Hospital v vrednosti 48.482.800 evrov. Na razpis se je prijavilo eno samo podjetje, GH Holding v lasti Blaža Miklavčiča, dela pa so se začela brez projektne dokumentacije za izvedbo gradnje.
V samo letu dni se je ta projekt podražil za okoli 4,5 milijona evrov predvsem zato, ker so v GH Holdingu ugotovili, da stavbe med sanacijo ni mogoče polovično izprazniti, zato obnova zdaj poteka v osmih fazah. Trenutno potekajo dela v 9. nadstropju stavbe. Celoten projekt sanacije naj bi bil po prvotnem načrtu končan že do konca leta 2023, a že dolgo je jasno, da se bodo ta dela končala šele enkrat prihodnje leto.
Z zamikom roka končanja del so po vodi splavale tudi sanje o tem, da bo projekt financiran iz evropskih sredstev, na kar so sprva računali na ministrstvu za zdravje. Očitno so delali račun brez krčmarja, ki ga v tem primeru pomenijo slovenski menedžerji in državni uradniki. Projekt je hudo razburil tudi zaposlene na sektorju za investicije in javna naročila, ki ga je tedaj še vodil Aleš Šabeder, in ena od uslužbenk mu je poslala silno kritičen dopis, v katerem je raztrgala razpis (»nestrokovni, diletantski«) in celoten projekt ter celo zapisala, da je ne bi presenetilo, če bi bile pomanjkljivosti projekta »namerne in vnaprej načrtovane«.
Do posla brez tekmecev
Dobro leto po pridobitvi posla energetske sanacije je Miklavčič še podvojil zaslužek, ki ga bo imel pri prenovi ljubljanskega UKC. GH Holding je bil namreč izbran za glavnega izvajalca za celovito notranjo prenovo glavne stavbe, in tako kot že pri energetski sanaciji pri potegovanju za posel znova ni imel tekmecev.
Prvi razpis je namreč dopustil možnost, da se za ponovitev podobnih gradenj »dela odda gospodarskemu subjektu, ki mu bo oddano prvotno javno naročilo« – torej, če je GH Holding že izvajalec energetske sanacije UKC Ljubljana, lahko brez javnega razpisa dobi še posel t. i. revitalizacije Hospitala. Menda zaradi tega, ker se je mudilo z zagotovitvijo evropskih sredstev za projekt, a zavlačevanje je privedlo do ponovitve zgodbe iz projekta sanacije, ki jo mora država zaradi izgube evropskega denarja financirati sama.
GH Holding je tako brez razpisa dobil 54.895.862,98 milijona evrov vreden posel za obnovo električne in strojne napeljave ter naprav, prezračevanja in vrat v glavni stavbi UKC Ljubljana ter izvedbo vseh obrtniških del pri prenovi. Janševa vlada je sicer vrednost prenove ocenila na 37 milijonov evrov, GH Holding pa jo bo, kot rečeno, opravil za 55 milijonov – investitor, se pravi država, podražitev utemeljuje s spremembo etapnosti gradnje iz dveh večjih na pet manjših etap, dražjo vrednostjo investicije, nujne za začetek izvedbenih del, in drugačne dinamike financiranja. Skupna vrednost vseh del, ki jih bo opravilo Miklavčičevo podjetje v UKC Ljubljana, je bila lani ocenjena že na več kot 107 milijonov evrov.
Mimogrede še ena podražitev
Če ste menili, da je še kaka podražitev neizogibna, ste imeli prav. Ko so se dela že začela, se je ministrstvo za zdravje po pozivih gradbenika in inženirske zbornice nazadnje odločilo dodati še protipotresno zaščito poslopja. O tem bi seveda lahko razmišljali že prej, ko so se odločali za energetsko sanacijo in revitalizacijo, toda, kot rečeno, učinkovitost ni vrlina slovenskega zdravstvenega menedžmenta, ki je to zaščito sprva zavračal. Izvajalec bo moral opraviti dodatne posege, pri čemer bo treba podreti nekatera komaj opravljena dela.
Cena? Malenkost, 300.000 evrov, so spomladi govorili na uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) ministrstva za zdravje. GH Holding je imel že takrat v mislih drugačno številko: milijon evrov. Natančnih podatkov o podražitvi še ni, a zelo verjetno bo govor o sedemmestni številki.
Zaradi kuhinjskih miz razveljavljen razpis
Nad projektom sanacije in revitalizacije UKC Ljubljana je sprva bdel Aleš Šabeder, nekdanji šef UKC Ljubljana, nato minister za zdravje v vladi Marjana Šarca, nazadnje pa vodja omenjenega urada za investicije v zdravstvu. Lani poleti se je moral skupaj z bivšim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom posloviti od položaja, v kratkem mandatu na čelu UNKIZ (kot v. d. in nato direktor s polnimi pooblastili ga je vodil komaj leto dni) pa se je poleg z zgodbo z deli na glavni stavbe UKC Ljubljana izkazal še s čistko vseh zaposlenih v uradu, ki niso bili za njegovo »vizijo« investicij v zdravstvu, ter za konec še s samovoljnim vpletanjem v razpis za izvajalca za gradnjo negovalne bolnišnice Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Na omenjeni razpis so se prijavili trije izvajalci, in strokovna komisija UKC Maribor je junija lani kot izvajalca izbrala podjetje Makro 5 Gradnje, ki je oddalo najcenejšo ponudbo (10.678.035,03 milijona evrov). Brž se je vmešal Šabeder, ki je najprej razveljavil odločitev mariborske komisije, nato pa je za izvajalca izbral konzorcij družb Pomgrad, VG5 in GIC Gradnje, ki je bil s ceno slabih 15 milijonov evrov sicer najdražji ponudnik.
Razlog, zakaj je Šabeder razveljavil razpis, se zdi prav bizaren – premajhna debelina delovne površine miz v bolnišnični kuhinji in kvadratne namesto okroglih nog kuhinjskih miz, ki jih je ponujala družba Makro 5 Gradnje. Dva dni po tem, ko je podpisal odločitev v prid Pomgrada in partnerjev, je vlada Šabedra razrešila. Oktobra lani je državna revizijska komisija razveljavila Šabedrovo odločitev in v UKC Maribor so kot izvajalca ponovno izbrali Makro 5 Gradnje.
Skopuštvo v napačnem trenutku
Pod novo odločitev se je že podpisal Šabedrov naslednik na čelu urada za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu Tomaž Pliberšek. Tudi ta ni več na položaju, odnesla pa ga je neka druga zgodba iz mesta ob Dravi, že kar razvpita nadgradnja mariborske onkologije. Zaradi zavlačevanja z odkupom stanovanj na Masarykovi ulici, ki mejijo na parcelo, kjer bodo zgradili sedemnadstropni objekt, se je projekt zavlekel za kar leto dni, krivec pa je bil tudi Pliberšek, ki za odkup stanovanj na Masarykovi ulici 24–26 ni bil pripravljen ponuditi med 300 in 500 tisoč evri več, kot so si v njegovem uradu zamislili.
Bizarno je, da se je odločil skopariti pri odkupu stanovanj ljudi, ki se bodo prisiljeni izseliti, ne pa pri pogajanjih s kakim izvajalcem, še zlasti zato, ker je celotna vrednost projekta mariborske onkologije kar 65.637.037 milijonov evrov.
Obupani onkološki bolniki so kar sami začeli zbirati denar za odkup stanovanj, da bi pospešili zadevo, izvajalec del (spet GH Holding Blaža Miklavčiča) je opozarjal na zamudne stroške, premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta prišla mirit bolnike in zdravstvene delavce ter zagotavljala, da se bodo stvari premaknile, vse skupaj pa se je sredi oktobra končalo z odstopom Pliberška, ki je končno izgubil zaupanje ministrice.
Zaupanje bi moral izgubiti že prej, recimo spomladi, ko se je ob omenjenih zapletih s protipotresno zaščito prenova glavne stavbe UKC Ljubljana praktično ustavila, a je Prevolnik Ruplova to blamažo ignorirala in še letos poleti je vlada Pliberšku, dotlej le vršilcu dolžnosti direktorja UNKIZ, podelila poln mandat.
Adijo evrom iz Bruslja?
Pod Pliberškom se je začela graditi tudi nova Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in spet so projekt že od samega začetka zaznamovali zapleti, ki so privedli do zamud in čisto mogoče do še ene izgube evropskih sredstev. Januarja letos je ministrstvo za zdravje z družbama Kolektor Koling in CGP podpisalo 95,5 milijona evrov vredno pogodbo za gradnjo klinike na Japljevi ulici nasproti Pediatrične klinike. Celotna vrednost investicije (poleg gradnje še oprema, storitve in drugi stroški) je sicer ocenjena na 156 milijona evrov.
A še pred začetkom gradnje je Pliberškov urad z izvajalci del sklenil 1,98 milijona evrov vreden aneks za gradnjo predora do sosednje gastroenterološke klinike. Ta v nasprotju s prvotnim načrtom v času gradnje infekcijske klinike ni bila izseljena, zato je bila potrebna gradnja predora – še en nepredviden strošek, na katerega UKNIZ ni bil pripravljen.
Ministrstvu za zdravje se avgusta 2026 izteče rok za črpanje 70 milijonov evrov iz načrta EU za okrevanje in odpornost po epidemiji koronavirusa, ki jih je Slovenija nameravala porabiti za gradnjo infekcijske klinike. Kolektor Koling in CGP imata torej zdaj že manj kot dve leti časa, da opravita svoje delo, sicer bo morala 70 milijonov primakniti država Slovenija. Vsak aneks, vsako dodatno delo bo projekt samo še zavleklo.
Podražitev in revizija
Med večjimi investicijskimi projekti države v zdravstvu ta čas potekajo še GOI-dela (gradbena, obrtna in inštalacijska dela) z vgradnjo pohištvene in medicinske opremo ter stativi v Urgentnem kirurškem bloku v objektu UKC DTS sever, fazi B in C. Izvajalca del sta Kolektor Koling in Medicoengineering. Na obzorju pa so že druge, še veliko dražje investicije. Tu prednjači nadomestna novogradnja stavbe oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor.
Prvotno je bila predvidena gradnja stavbe s skupno površino približno 12 tisoč kvadratnih metrov, nato pa se je načrt objekta povečal na približno 18.360 kvadratnih metrov, kar je celotno investicijo občutno podražilo – s prvotnih 50 milijonov evrov na zdajšnjih 105,18 milijona evrov, vključno z opremo. Zaradi velikega povišanja ocenjene vrednosti projekta je UNKIZ naročil zunanjo revizijo projekta in trenutno poteka pregled izsledkov revizije. Potrditvi investicijske dokumentacije in določitvi končne vrednosti projekta bo sledilo javno naročilo.
Ministrstvo za zdravje predvideva tudi širitev Onkološkega inštituta v Ljubljani, kjer naj bi prostorsko stisko reševali z dodatnimi prostori, ki jih bodo pridobili z nadgradnjo stavbe H in gradnjo stolpiča R. Za to investicijo je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. UNKIZ naj bi še letos izvedel recenzijo projektne dokumentacije in speljal vse postopke s ciljem, da pride do podpisa pogodbe za izvedbo GOI-del predvidoma v letu 2025, so nam sporočili z ministrstva za zdravje.
Kdorkoli bo gradil, Kolektor, GH Holding ali kdo tretji, si lahko obeta nove donosne posle in realno tudi anekse na račun neučinkovite birokracije zdravstvenega ministrstva.