Na primer so opozorili svojci pokojne paciente iz okolice Ptuja. Ta je bila oktobra 2022 hospitalizirana v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj zaradi vnetja žolčnih kanalov in žolčnih kamnov v žolčevodih. Med hospitalizacijo so jo trikrat poslali v ljubljanski univerzitetni klinični center (UKC) na odstranitev žolčnih kamnov, a enega kamna niso odstranili in jo zatem v začetku novembra odpustili.
Izredni strokovni nadzor v ptujski bolnišnici, ki je bil opravljen januarja letos, je pokazal, da bi bilo treba pri bolnici v roku enega do dveh mesecev po odpustitvi iz bolnišnice opraviti operacijo odstranitve žolčnika. Namesto da bi jo naročili na pregled pri kirurgu oziroma določili datum operacije, so jo iz ptujske bolnišnice odpustili z navodilom redne kontrole pri osebni zdravnici.
Konec novembra se je pacientka vrnila v bolnišnico zaradi hudih bolečin v trebuhu, a jo je po mnenju komisije po nepopolni obravnavi zdravnik specializant odpustil domov in naročil na pregled čez teden dni. Ker se ji je nato doma stanje močno poslabšalo, so jo znova prepeljali v ptujsko bolnišnico, od tam pa zaradi vnetja žolčnika v UKC Maribor, kjer pa se je zdravljenje končalo tragično.
Poročilo nadzora, ki ga je strokovna komisija v UKC Maribor opravila septembra lani navaja, da ob poslabšanju stanja pacientke dan po sprejemu v bolnišnico in dva dni pred smrtjo zdravnica ni prepoznala njenega stanja, ki je bilo z največjo verjetnostjo septični šok. Namesto tega je postavila sum na srčno popuščanje in predpisala zdravilo furosemid.
Ugotovili so tudi, da so pacientko zdravili na navadnem oddelku, čeprav bi jo morala že ob sprejemu oziroma najpozneje ob poslabšanju stanja hospitalizirati v enoti za intenzivno nego.
Strokovna komisija je po opravljenem izrednem nadzoru naložila več ukrepov vpletenim zdravnikom, med drugim dodatno strokovno usposabljanje oziroma delo pod nadzorom mentorja ter izrek pisnega opozorila, oddelku za gastroenterologijo na interni kliniki UKC Maribor pa so predlagali, da z najvišjo stopnjo prioritete vzpostavi delovanje enote za intenzivno nego. Poročilo o izvedenih aktivnostih odbor pričakuje v šestih mesecih, še poroča Dnevnik.
Odvetnik David Sluga v Dnevniku opozarja, da v sodnih postopkih zaradi zdravniških napak svojci žrtev le redko lahko računajo na pomoč zdravniške srenje. Za zdravniško zbornico pravi, da gre za organizacijo, ki ščiti zdravnike, še bolj oster pa je do zdravnikov, ki pričajo na sodišču.
"V dolgotrajnih sodnih postopkih napačno zdravljeni bolniki ali njihovi svojci sorazmerno težko zmagajo, ker zdravniki večkrat lažejo. Kot priče in tudi kot postavljeni izvedenci večkrat prikrojijo resnico tako, da zavarujejo kolege. Borbe so silovite, ljudje so zgroženi nad lažmi, ki jih slišijo," je dejal Sluga.