Zbor za republiko opozarja na "nova dejstva" glede arbitražnega sporazuma

Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel sta se na današnji novinarski konferenci v Ljubljani sicer izognila neposrednemu pozivu "poslovodečemu predsedniku vlade", naj v petek ne podpiše pristopne pogodbe Hrvaške z EU, ampak sta, kot sta dejala, izrazila nekaj "dobronamernih opozoril".

Opozorila sta tudi, da če do podpisa hrvaške pristopne pogodbe v petek pride, bodo s tem vrata za dosego morebitnega dvostranskega dogovora zaprta, medtem ko bi bilo morda primerno, da se novima vladama, ki se bosta oblikovali tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, omogoči, da morda dosežeta dvostransko rešitev spora. Šturm je menil, "da bi Evropa razumela, če bi prišlo do odložitve podpisa pogodbe za kak mesec ali dva".

Razlog, ki bi terjal nov premislek v slovenski javnosti, pa so ameriške diplomatske depeše, ki so bile razkrite letos septembra na WikiLeaksu. Med njimi predvsem dogovarjanja slovenskih predstavnikov z ameriškimi diplomati, ki bi lahko nakazovala, da je prišlo do dogovarjanja med slovensko in hrvaško stranjo glede hrvaške enostranske izjave, da Hrvaška z ničemer v arbitražnem sporazumu ne pristaja, da ima Slovenija teritorialni stik z odprtim morjem.

Drugi odstavek 3. člena arbitražnega sporazuma sicer govori, da naj arbitražno sodišče določi "stik" (junction) Slovenije z odprtim morjem, a omenjene depeše bi sodišče lahko uporabilo kot dokaz, da je Slovenija v pripravi sporazuma pristala na hrvaško izjavo, sta dejala Šturm in Rupel.

Slednji je sicer priznal, da depeše sicer "niso dokazno gradivo prve vrste", so pa "resni namigi", kako so pogajanja potekala. To pa bi bilo za sodišče lahko zelo pomembno pri določanju "historične razlage" pojma "junction", je menil Šturm.

Zaradi tega sta ponovno izrazila dvom, da bo Slovenija dobila stik svojih ozemeljskih voda z odprtim morjem, kar je njen cilj. Hkrati sta opozorila, da tudi slovenska javnost na lanskem referendumu o arbitražnem sporazumu ni bila seznanjena "s temi novimi dejstvi".

Premier Pahor, ki opravlja tekoče posle, naj zato po mnenju Zbora za republiko v naslednjih 24 urah od Hrvaške doseže "jasno in nesporno pravno zagotovilo", da umika omenjeno enostransko izjavo, da se ne bo sklicevala nanjo v arbitražnem postopku in da izjava ne bo imela nobenih mednarodnopravnih učinkov v arbitražnem postopku.

"Brez takšnega zagotovila, mislimo, da Slovenija ne more podpisati hrvaške pristopne pogodbe, ki sproža procesne mehanizme arbitražnega sporazuma," je dejal Šturm.

Da Pahor brez omenjenih zagotovil Hrvaške ne bi podpisal hrvaške pristopne pogodbe, za katero mu je izrecen mandat dal tudi državni zbor, za Šturma in Rupla ne bi bil kak poseben problem. Evropa tega po njunem mnenju ne bi razumela kot izsiljevanje Hrvaške, sta prepričana.

"Evropska unija smo tudi mi," je poudaril Rupel. Priznal je sicer, da tovrstno dejanje ne bi bilo ravno prijetno za Slovenijo. "Ampak bolje pozno, kot nikoli," je poudaril.

Po njunem mnenju se namreč z začetkom arbitražnega postopka s podpisom hrvaške pristopne pogodbe za vedno zapira tudi možnost dvostranske rešitve spora, pa čeprav sporazum v 6. členu predvideva, da "arbitražno sodišče lahko pogodbenicama ob njunem soglasju v vsaki fazi postopka pomaga najti prijateljsko rešitev spora". Kot je dejal Šturm, sicer nekdanji ustavni sodnik in pravosodni minister, je prevladujoče pravno mnenje tako, da dvostranske rešitve z začetkom arbitražnega postopka ni več mogoče doseči.