Zavarovalnica Triglav je za Cerarjevo vlado strateška naložba države

Po današnjem usklajevanju koalicije je prišlo še do nekaj sprememb v klasifikaciji. Tako se je denimo Krka prekvalificirala iz strateške v pomembno naložbo, in sicer zaradi njenega razvojnega poslovnega kapitala in modela, je novinarjem po koalicijskem vrhu povedala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer.

Da bi Zavarovalnica Triglav postala strateška, je pogojeval DeSUS, finančni minister Dušan Mramor se, kot je dejal v sredo, s tem ni strinjal. Po kompromisu bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba do povrnitve glasovalnih pravic Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Po izpolnitvi tega pogoja bo pomembna naložba, v njej pa se bo v celoti ohranil delež države, ki je v lasti Zpiza, je pojasnila Kustec Lipicerjeva.

SDH oz. upravljavec s to naložbo mora pred kakršnim koli razpolaganjem s kapitalskimi naložbami države v Zavarovalnici Triglav v statut družbe ali na drug ustrezen način urediti prepoved koncentracije lastništva posameznih zasebnih lastnikov oz. zagotoviti razpršenost njihovega lastništva do višine deleža v lasti Zpiza, se je še dogovorila koalicija.

S posebnim zakonom, kot ga po njenih besedah opredeljuje 79. člen zakona o SDH, se upravljanje s kapitalsko naložbo v Zpiz prenese na demografski rezervni sklad, ki bo oblikovan na podlagi tega člena zakona. Razpolaganje s kapitalsko naložbo SDH pa se lahko izvede po sprejemu posebnega zakona o demografskem rezervnem skladu, je Kustec Lipicerjeva pojasnila rešitev, ki bo danes tudi pred vladno ekipo.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je po koalicijskem srečanju povedal, da v celoti ni zadovoljen z dogovorom. V DeSUS so namreč vztrajali, naj Zavarovalnica Triglav ostane strateškega pomena. A je treba pri pogajanjih sklepati kompromise, je pristavil.

Izpostavil je ustanovitev demografskega sklada, ki ga v DeSUS pričakujejo in je zato delež Zpiza (okoli 34-odstotni) v tej zavarovalnici zelo pomemben. Jurša je še pojasnil, da imajo sicer državni lastniki v tej zavarovalnici skupno nekaj več kot 60-odstotni delež.

Koalicija je našla srednjo pot tudi v zvezi z razpršenim lastništvom pri pomembnih naložbah, v katerih bi država obdržala kontrolni delež, torej 25 odstotkov plus eno delnico. Takšen pogoj sta zahtevali SD in DeSUS.

Tako pri posameznih pomembnih naložbah, ki so v strategiji posebej določene, velja prepoved koncentracije lastništva oz. razpršeno lastništvo zasebnih lastnikov, in sicer do višine skupnega deleža kapitalskih naložb države. Pri teh naložbah mora SDH pred kakršnim koli razpolaganjem s kapitalskimi naložbami v statut družbe ali na drug ustrezen način zagotoviti prepoved koncentracije lastništva posameznih zasebnih lastnikov, je pojasnila Kustec Lipicerjeva.

Pogoj razpršenega lastništva bo veljal le za nekaj pomembnih naložb: NLB, Petrol, Pozavarovalnico Sava in Savo.

Postopek v primeru prodaje pomembnih naložb, v katerih ima država že sedaj manj kot 25-odstotkov plus ena delnica kapitala, kar velja za kontrolni delež, pa je po besedah Kustec Lipicerjeve odvisno od nadaljnje upravljavske odločitve, prvenstveno države oz. SDH.

Na vprašanje, kako je naložba uvrščena kot pomembna, če ne izpolnjuje pogojev kontrolnega deleža, pa je Kustec Lipicerjeva odgovorila, da so poleg objektivnih kriterijev v nekaterih primerih upoštevali tudi vsebinske. Kot primer je navedla Perutnino Ptuj, v kateri je kapitalski delež države zelo nizek, a je uvrščena kot pomembna naložba. Tak primer je, vsaj po zadnji javno dostopni klasifikaciji, denimo še Gorenje.