"Objektivno odgovornost nosi Banka Slovenije kot institucija nadzora, po drugi strani pa vlada, ki je vodila tako fiskalno politiko, da je dopuščala pregrevanje gospodarstva. Ali je še kdo drug, je stvar vaše komisije," je dejal Gaspari, ki je bil guverner Banke Slovenije v obdobju od aprila 2001 do aprila 2007.
Tudi Kranjec, ki je nasledil Gasparija in bil guverner do sredine leta 2013, je večkrat dejal, da nosi objektivno odgovornost, a oba sta poudarila, da je Banka Slovenije kolektiven organ. Kranjec je zaradi ocen, da "nadzor ni dovolj rigorozen", skušal odpustiti direktorja nadzora bančnega poslovanja Mateja Krumbergerja, a mu ni uspelo, kot je ocenil zaradi zakonodaje in ker v svetu ni dobil zadostne podpore.
Oba sta ocenila, da so bančni inšpektorji delovali v skladu z nalogami, a so bili vsebinsko šibki. "Dobro so poznali regulacijo, ne pa poslovnih modelov bank," je orisal Gaspari, Kranjec pa je nadaljeval, da "so delali strokovno, a premalo rigorozno".
Kot je glede visokih kreditnih rasti dejal Gaspari, je veliko ekonomistov doma in po svetu menilo, da je ta v skladu s poglabljanjem finančnega trga: "A sam sem bil zaskrbljen nad rastjo, na kar smo opozarjali." Kranjec je dejal, da se takrat ni nihče zares vprašal, ali je to poglabljanje "vzdržno" in ni sprejel trditve, da Banka Slovenije ni ničesar naredila, da je podcenjevala težave ali zavajala javnost.
Komisiji je predložil pisma nadzoru in povedal, da je zahteval poostritev nadzora in ukrepov. "Nadzor je bil preveč toleranten do bančnega sistema, a takšne filozofije se ne da spremeniti čez noč," je povzel. Njegove ocene, da so banke stabilne, je opisal z besedami, da bi tako govoril vsak guverner, četudi ni povsem res, a dodal, da je vedno govoril, da so banke solventne, ne pa tudi kapitalsko ustrezne.
"Računovodsko gledano so banke med 2006 in 2008 izkazovale visoke dobičke, a to ni bil odraz dobrega stanja, temveč spremembe mednarodnega računovodskega poročanja in napihnjenih aktiv," je povedal Kranjec. Zato so hitro začeli iskati rešitve, da bodo banke ostale solventne. "Če bi govoril, da je stanje slabo, bi imeli naslednji dan vrste pred bančnimi okenci," je dejal.
Tudi stanje s slabimi posojili ni statično, še danes imajo banke težave z njimi. "Banke so še danes ujetnik realnega sektorja," je menil in dodal, da je vzroke za takšno stanje v bankah treba iskati v "zgrešenem modelu našega gospodarstva", saj je ta temeljil na kreditni rasti, medtem ko je bilo vprašanje lastništva, tako domačega kot tujega, povsem zanemarjeno.
Z Gasparijem sta zatrdila, da so se seje sveta snemale in da morajo obstajati magnetogrami oz. v Krajnčevem mandatu tudi podrobni zapisniki. Iz njih je razvidno, da nadzor ni poročal o kakšnih posebnostih v Factor in Probanki. O tem, da fizičnega nadzora v prvi leta ni bilo, je povedal, da so ravno zato na evropski ravni spremenili pravila, saj je bil tam način nadzora še bolj posreden kot pri nas.
Medtem ko je Gasparija odločitev za nadzorovano likvidacijo obeh bank "presenetila", čeprav je ocenil, da bi bil stečaj dražji, je Kranjec eno od teh pričakoval. Takrat še niso imeli vseh analiz in zakonodaja ni omogočala, da bi z odredbo razlastili lastnike in banko postavili ali na nove temelje ali jo likvidirali. "Takrat nismo imeli ustrezne interventne moči," je opisal.
Gaspari, ki je nato šel v vlado, je povedal, da njeno takratno ravnanje glede bank ni bilo povsem ustrezno. Tako so denimo na temo dokapitalizacije NLB v letu 2009 bili sestanki, a se ta ni zgodila. Takrat bi jo morali pogojevati z načinom vodenja banke, izvajanja postopkov za ustrezno kreditiranje gospodarstva in z ustanovitvijo interne slabe banke, ki jo je ta nekoč že imela, je naštel.
Oba sta zatrdila, da je bila belgijska KBC še leta 2010 pripravljena kupiti NLB. "Jaz in (minister Matej) Lahovnik sva bila za, jaz zato, ker je bilo jasno, da bo breme morebitne sanacije sicer večinoma padlo na državo. A ni bilo soglasja," je dejal Gaspari. Kranjec je dejal, da so bili v centralni banki celo prevzeti posredniško vlogo med vlado in KBC, da bi strani dosegli dogovor.
Ideje so bile tudi za ustanovitev t.i. slabe zasebne banke. Leta 2011 je Aljoša Tomaž predlagal ustanovitev projektnega podjetja z zasebnim kapitalom, za katerega je imel zunanje partnerje, na katerega bi bile prenesene slabe terjatve. "A takrat ni bilo možno dobiti soglasja bank, da bi projekt zaživel in končna posledica je bila ustanovitev DUTB," je dejal Gaspari.
Stresni testi, ki so nato za Slovenijo ugotovili veliko kapitalsko izgubo v bankah, so po Gasparijevem mnenju "tipičen primer panične reakcije". Končna cena sanacije bank bo znana v naslednjih treh, štirih letih, ko bo DUTB končala sanacijo sistema. Kot je menil Kranjec, so davkoplačevalci le "investitorji", Gaspari pa je dodal, da niso edini. In po Kranjčevem se jim bo velik del vložka povrnil.
Kranjec je med drugim spomnil na zakonodajne omejitve, s katerimi so bili omejeni le na pregled bančnih kreditov, ne pa tudi na kredite, ki so si jih med seboj dajala povezana podjetja. "Mislim, da sem funkcijo v danih okoliščinah in pravnem okvirju ter z ekipo, ki sem jo imel na razpolago, opravil zadovoljivo," je sklenil.