Cerar brez pojasnila, kako je v svojem kabinetu zaposlil »očeta« zloglasne odpravnine za Kramarja

Pri tem je izpostavil predvsem zavezo o prodaji NLB, s katero ima njegova vlada še danes veliko dela.

Cerarju se zdi zaveza o prodaji NLB, ki je bila podana v zameno za odobritev državne pomoči banki, pretirana, zato jo želi njegova vlada modificirati. Kot je spomnil, so lani ustavili postopek prodaje največje slovenske banke, ko je vlada ocenila, da obstaja preveliko tveganje za davkoplačevalce, in sicer zaradi nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog hrvaških davkoplačevalcev.

Slovenija je po njegovih navedbah še vedno znotraj zakonitega postopka preverjanja zavez in se o teh konstruktivno pogaja, da ne bi oškodovali davkoplačevalcev. Jerneja Vrtovca (NSi) je pri tem zanimalo, ali bi morala po najbolj neugodnem scenariju banka vrniti celotno državno pomoč v proračun. "To bi bil scenarij, če vlada ne bi ustrezno ukrepala. Ta scenarij pa ni verjeten in do tega ne bo prišlo," je zagotovil premier. Slovenija sicer po njegovem mnenju rabi močno sistemsko banko v vsaj deloma domači lasti, saj je država v nasprotnem primeru v času krize lahko "lahek plen".

Premier je ocenil, da se njegova vlada sooča s posledicami odločitev iz prejšnjih mandatov. Če ne bi do leta 2008 imeli v Sloveniji številnih slabih praks na področju gospodarstva, bank in financ, bi bili na krizo bolj odporni in bi jo lažje obvladali. Zato ima njegova vlada zdaj za cilj dobro gospodarjenje z državnim premoženjem in javnimi financami, osredotočajo se tudi na spodbujanje gospodarske rasti. Okrepiti je treba tudi delovanje pravne države, še posebej v bančnem sektorju.

"Storili smo tisto, kar smo lahko, da preprečimo dejanja, ki so povzročila nastanek bančne luknje," je dejal Cerar. Vlada sicer na tem področju nima veliko pristojnosti, saj je to v rokah tožilstva in sodstva, ki morata biti neodvisna. Sam sicer načeloma podpira uvedbo specializiranega sodišča za obravnavo bančne kriminalitete, vendar pa je na lokalni ravni prišlo do precejšnjega odpora pri reorganizaciji mreže sodišč, zato tega vlada še ni storila. "Ne vem, če nam bo to uspelo še v tem mandatu," je priznal.

Logarja je na seji komisije zanimalo, zakaj je Cerar leta 2013 zavrnil poziv, da prevzame mesto predsednika vlade, Cerar pa mu je pojasnil, da v tistem času ni želel vstopiti v "zgodbo, v kateri bi težko vzpostavil politično avtoriteto".

Nekaj vprašanj se je vrtelo tudi okoli morebitnega političnega kadrovanja v vrh Slovenskega državnega holdinga (SDH). Nekdanjega predsednika SDH Marka Jazbeca je pred nastopom mandata le bežno poznal, povabil pa ga je na pogovor, ko je želel razjasniti očitke, da je odgovoren za bančno luknjo. "Bil je zaposlen tudi v NLB, v vodilnih strukturah, in zdelo se mi je, da morajo te zadeve biti razčiščene," je dejal premier.

V svojem mandatu se, kot je dodal, srečuje z bančniki, vendar v okviru normalnih, vsakodnevnih obveznosti. "Da vidim, kaj želijo, kje jim vlada lahko priskoči na pomoč, kje moramo bolje sodelovati. Nisem pa se dobival s posamezniki ali skupinami izven formalnih okvirov," je zagotovil Cerar.