Türk, ki se bo v petek predvidoma srečal tudi s premierom Janezom Janšo, se je popoldne srečal najprej s pobudniki obeh referendumov - Pozitivno Slovenijo, ki je prispevala glavnino podpisov pod zahtevo za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG), ki zahteva zakon o slabi banki.
Kot je po srečanju za STA dejal predsednik sindikata Tomaž Kumer, so predsedniku države pojasnili, da se z ministrstvom za finance še naprej pogajajo o zakonu o slabi banki, vendar ugotavljajo, da bo zbližanje glede na konceptualne razlike zelo težko doseči.
Največja razlika med pogajalci je še vedno v osnovnem konceptu, je pojasnil. Čeprav ne ve, kako bodo prišli do rešitve, pa pravi, da jim Türk ne pusti, da bi kar tako odnehali.
Predsednik PS Zoran Janković je po odhodu s sestanka izjavil, da je umik referendumske pobude možen, če pride na pobudo vladne strani do sestanka med Šušteršičem in poslanko PS Alenko Bratušek, pozneje pa tudi s premierom Janezom Janšo.
Pri organizaciji sestanka med Šušteršičem in Bratuškovo bo pomagal tudi predsednik DZ in DL Gregor Virant. Kot je povedal, bo naredil vse, da se razreši referendumska blokada. Pomemben se mu zdi dogovor med pobudniki referenduma in vlado, ki bi moral iti v smeri umaknitve zahtev za referendum v zameno, da se zakoni spremenijo in dopolnijo. Ob tem je zagotovil, da sta glede usklajevanja zakonov s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem usklajena.
Virant je ocenil tudi, da ima vse, kar se dogaja v teh dneh, nek predvolilni pomen. Je pa Janković zagotovil, da morebitni umik referendumske pobude ne bi imel nobene povezave s kampanjo za predsedniške volitve kandidata Danila Türka, ki ga PS na volitvah podpira.
O interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka pa se bo PS po Jankovićevih besedah odločila po tem, ko se bo Gorenak oglasil v v njihovi poslanski skupini. Sprva je bilo rečeno, da se bodo srečali danes, a srečanja kasneje ni bilo.
Podpis Župevčeve ni ponarejen
Policija pa je danes sporočila, da podpis poslanke Melite Župevc ni ponarejen, temveč je izviren. Zato so na Policijski postaji Ljubljana končali predkazenski postopek.
Virant je ob tem dejal, da je Župevčevi glede pristnosti podpisa zaupal in je zavračal predlog za grafološko preverjanje podpisa. "Obstaja pa pri meni grenak priokus, da je bila ta policijska preiskava opravljena iz političnih razlogov SDS. Ne morem se znebiti tega občutka," je dejal.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ob vrhu koalicije zanikal, da bi bila preiskava izvedena na zahtevo SDS in zatrdil, da pri tem ne gre za nobeno gonjo.
Z Virantom pa soglaša tudi predsednik PS Zoran Janković. Kot je dejal v izjavi novinarjem, se bo sedaj videlo, kako bo notranji minister Vinko Gorenak "preiskoval sam sebe. To bo novost v Evropi". Višek "razumevanja demokracije s strani SDS" pa je po njegovih besedah to, da je, kot pravi, ista stranka podpise poslala tudi na ustavno sodišče.
Ustavno sodišče bo s pobudo o dopustnosti referenduma počakalo na razjasnitev zapleta s podpisi
Ustavni sodniki pa so danes sklenili, da mora državni zbor jasno sporočiti, ali obstaja referendumska zahteva z najmanj 30 lastnoročnimi podpisi.
Koalicija je namreč v zahtevo za presojo ustavnosti posledic referenduma o naknadno na željo SDS vključila tudi dvom v izpolnjevanje postopkovnih pogojev za razpis referenduma. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da je iz zahteve za presojo ustavnosti razvidno, da referendumska pobuda vsebuje zgolj 29 lastnoročnih podpisov poslank in poslancev.
Zaradi zapleta s podpisi pod referendumskimi pobudami zaostrovanje v koaliciji
Odnose v koaliciji zaostrujejo tudi zapleti s podpisi pod referendum o slabi banki. Virant je ob prihodu na sestanek koalicije izrazil željo, da o tem opravijo razpravi in dejal, da generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik politično ni primerna za nekatere v koaliciji, zlasti SDS. Ob tem je zatrdil, da mu je čvrstost koalicije pomembna, "a bolj kot to mi je pomembna resnica in pravica", je izpostavil.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dejal, da je pri zapletu s podpisi zagotovo prišlo do nepravilnosti, sicer bi se stvari razčistile. Dejstvo je, pravi, da v DZ skoraj mesec dni ni nihče vedel, koliko podpisov je bilo vloženih in koliko podpisov je na vsakem listu. Vmes se je "veliko stvari v DZ dogajalo, procesiralo, kopiralo, pakiralo, premikalo" je dejal Tanko in dodal, da je zato treba najprej ugotoviti, kaj je bilo v DZ. Gorenak je po njegovem mnenju opravil svoje delo.
Predsednica NSi Ljudmila Novak pa meni, da je pri tej proceduri nekaj hudo narobe, če je prišlo do takega zapleta. Če gre za površnost, bi morali po njenem mnenju odgovarjati tisti, ki so odgovorni za administracijo v tem primeru. Če politiki, ki vodijo te institucije, ne poskrbijo za to, da se zadeva razišče, naj sami prevzamejo odgovornost, je jasna Novakova. To je po njenem mnenju najprej generalna sekretarka DZ.
Izsledki nadzora na MNZ bodo znani v mesecu dni
Medtem je inšpektorat za javno upravo danes izvedel nadzor na MNZ v zvezi s postopkom ravnanja s podpisi pod pobudo za razpis referenduma o zakonu o slabi banki. Pregledali so dokumentacijo in se pogovorili z zaposlenimi. O ugotovitvah bo predvidoma do konca meseca izdan zapisnik, so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je v notranjem nadzoru nad postopkom preverjanja podpisov sicer ugotovilo, da ni razlogov za domnevo, da so se listi s podpisi izgubili pri njih.
Na inšpektoratu za javno upravo so sicer za ta teden napovedali tudi svetovalni razgovor v državnem zboru, saj tam za inšpekcijski nadzor inšpektorat nima pristojnosti.
Inšpekcijski postopek v tem primeru vodi tudi informacijski pooblaščenec. Po prvih aktivnostih je za odločitev o zakonitosti obdelave osebnih podatkov ter o ustreznosti postopkov in ukrepov za njihovo zavarovanje še premalo podatkov, je v sporočilu za javnost zapisala pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Za STA so pojasnili, da bo postopek verjetno končan v mesecu dni.
Pooblaščenka ob tem sicer opozarja, da bo ne glede na izsledke postopka najtežja posledica tega primera izguba zaupanja v pošteno delovanje najvišjih državnih organov.