Poslanci bodo o datumu referenduma odločali danes in pričakovati je, da bodo izglasovali predlog odbora za kulturo, torej da bi referendum izpeljali 4. maja.
Po Zverovi oceni pa je tak predlog neodgovoren. Tri tedne pozneje bodo namreč potekale volitve v Evropski parlament, zato bi bilo po njegovi oceni smiselno združiti dvojno odločanje državljanov. To so sicer predlagali tudi opozicijski poslanci.
Zver meni, da bi se moral Pahor negativno opredeliti do predloga, ki je v nasprotju z načeli gospodarnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Predsedniku tako predlaga, naj ravna v korist državljanov, skliče politični vrh predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin ter jih pozove k smotrni odločitvi. Če tega ne bo storil, bo soodgovoren za vse posledice, ki jih bo ta odločitev prinesla, opozarja Zver. "Danes je nastopil čas, ki od vas terja odločne poteze," je še pozval Pahorja.
Odločitev za 4. maj je po njegovih navedbah tudi neustavna in nezakonita, saj da otežuje pravico državljanov do odločanja o javnih zadevah in zaradi praznikov zmanjka en dan za organizacijo predčasnega glasovanja. Kadar so volitve ali referendum v nedeljo, se namreč predčasno glasovanje za tiste, ki se ga ne morejo udeležiti v nedeljo, izvaja tri dni v tednu pred volitvami, in sicer v torek, sredo in četrtek. V primeru, da bo referendum 4. maja, pa četrtek pade na praznik, 1. maj.
Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko pa je za STA pojasnil, da je možnosti za izpeljavo predčasnega glasovanja več.
Prva je, da bo državna volilna komisija izvedbo predčasnega glasovanja določila le za torek in sredo. Druga možnost je, da ga izpeljejo v torek, sredo in četrtek, kot običajno, je pa res, da bi v tem primeru upravne enote morale biti odprte, kar bi povzročilo dodatne stroške. Tretja možnost pa je, da se glasovanje izvede v ponedeljek, torek in v sredo, je pojasnil Vučko.
Ob tem je napovedal, da bo državna volilna komisija odločitev o tem sprejela v četrtek.
V Pahorjevem uradu so za STA potrdili, da so Zverov poziv dobili in ga bodo preučili.
Referendum je skupaj z več kot 40.000 državljani zahtevala SDS, saj meni, da novela zakona varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih otežuje dostop do arhivov Udbe. Prav tako nasprotujejo ureditvi, po kateri je dostop do arhivov o funkcionarjih Udbe enako urejen kot tisti do arhivov o žrtvah Udbe. Koalicijske stranke in NSi, ki so predlog podprle, pa so prepričan, da zakon arhive na splošno bolj odpira, saj bodo dostopni tudi nekateri, ki doslej niso bili.
Da arhivska novela ne bi zaživela, se mora na referendumu proti njeni uveljavitvi izreči večina tistih, ki so veljavno glasovali, pri čemer mora ta večina predstavljati vsaj petino vseh volivcev, to je okoli 350.000.