Ustavno sodišče je v sredo sporočilo, da je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce. Tako preiskovalna komisija DZ v zadevi Kangler v sredo ni mogla izvesti pogovora z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in tožilcem Nikom Pušnikom.
Na takšno odločitev se je ostro odzval poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič. Na Twitterju je med drugim navedel: "Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oz. dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo."
Mahničeva izjava pa je razburila nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. "Zdaj je bila pa v že doslej nebrzdanih politikantskih napadih na sodstvo in tudi na ustavno sodišče, ki jih ta zmedena država in njena zmedena javnost kar mirno tolerirata, prekoračena še zadnja meja," je v javnem pismu navedel Krivic.
Takšna "žalitev ustavnega sodišča in še vsega pravosodja zraven" je po oceni nekdanjega ustavnega sodnika "nekaj tako nezaslišanega, da bi to zahtevalo takojšnjo in najostrejšo reakcijo tako najvišjih predstavnikov države na čelu s predsednikom republike, pa tudi vseh odgovornih medijev in javnosti".
V britanskih in ameriških pojmovanjih in praksi je zaničevanje sodišča nekaj tako nedopustnega in tudi ostro kaznovanega, da si tega zlepa nihče ne privošči. V Sloveniji pa ima država po navedbah Krivica do spoštovanja svojih sodišč tako malomaren odnos, da v spisku kaznivih dejanj takega delikta sploh ni.
Ob tem je pozval predsednika republike in ustavno sodišče, naj vložita vsaj predlog za kazenski pregon zoper Mahniča zaradi razžalitve.
Mahnič se na poziv za zdaj ni odzval.
V urada predsednika republike so na poizvedovanje STA, ali bodo sledili Krivičevemu odzivu, zgolj spomnili na pretekle izjave predsednika republike v zvezi v strpnostjo v javnem dialogu. Kot so navedli, Pahor "vselej opozarja, da se moramo vsi, zlasti politiki, ki sodelujemo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo kdo lahko razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno". To je po oceni predsednika njihova najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja drug drugega.
Kot so dodali v Pahorjevem uradu, se je predsednik v svojem mandatu večkrat srečal s predstavniki ustavnega sodišča. Na prvi delovni pogovor jih je sprejel že takoj po prevzemu dolžnosti predsednika republike. Takrat so sogovorniki "izrazili skupno prepričanje, da je dosledno spoštovanje vseh institucij pravne države in krepitev zaupanja vanje v teh razmerah še posebej pomembno in potrebno". "Kritične ocene delovanja vseh institucij, vključno z institucijami pravne države, so legitimne in tudi koristne. Za demokratično družbo pa postanejo nedopustne, ko in če prerastejo v grožnje in pritiske," so navedli.
Na ustavnem sodišču so za STA navedli le, da kakšnega posebnega odziva danes ni pričakovati.