Švica je država, kjer se oblast boji državljanov in ne obratno. Zato tudi upošteva njihove želje. Ko so v dogovoru z Rdečim križem želeli opuščen hotel Löwen v vasi Seelisberg v kantonu Uri spremeniti v azilni dom, je zamisel sprožila razburjenje med lokalnim prebivalstvom, zato so pretekli teden lokalne oblasti sporočile, da so opustili načrte za sprejem prosilcev za azil, poroča švicarska izdaja portala Local.

Pogovori, da bi vas Seelisberg, ki ima 700 prebivalcev, sprejela prosilce za azil so se začeli v začetku poletja. V Švici je namreč lani za azil zaprosilo 39.523 migrantov, za kanton Uri je bilo načrtovano, da jih sprejme 0,5 odstotka, se pravi nekaj manj kot 200. Od teh naj bi jih 60 namestili v vas Seelisberg. A vaščani so se uprli. Javne tribune v začetku avgusta se je udeležilo več kot polovico vseh prebivalcev, ki so ostro nasprotovali, da bi za dve leti v njihovo vas prišli migranti.

Predsednik lokalne skupnosti Karl Huser-Huong je dejal, da so sicer pripravljeni, da prevzamejo del odgovornosti in sprejmejo nekaj beguncev. »Ampak ne pod takimi pogoji. Postavljeni smo bili pred dejstvo. Kanton se mora pogajati s svojimi prebivalce,« je dejal.

Medtem je Nemčija poostrila nadzor na meji s Švico, iz katere je od začetka leta v Nemčijo skušalo ilegalno vstopiti 3.385 oseb. Po drugi strani je zato tudi Švica skoraj povsem hermetično za ilegalne prestope zaprla mejo z Italijo in začela dosledno izvajati mednarodne sporazume o beguncih. Na meji med Italijo in Švico se zato kopičijo begunci, ki so v Evropo prišli po tako imenovani sredozemski migrantski poti. Čeprav si migranti želijo Švico samo prečkati, Švicarji pravijo, da se ne more vsak ilegalec prosto sprehajati po njihovi državi, kot se mu zdi, o čemer smo že poročali.