Zaradi poplavljanja Drave Slovenci množično tožijo avstrijski Verbund

Kot je na današnji novinarski konferenci v Dravogradu povedal Serajnik, je bilo v preteklem obdobju kar nekaj mnenj o tem, da je Verbund novembra 2012 ravnal zelo nenavadno, saj ni šlo za počasno naraščanje vodostajev, pač pa za vodni val, ki so ga nekateri označili celo kot nekakšen cunami.

"V zadnjih letih smo se zelo trudili, da bi s Verbundom dosegli drugačen način urejanja zadev, ter da bi Verbund začel sam preverjati zahtevke oškodovancev. Vendar do tega ni prišlo oziroma še ni prišlo, ker so postavljali različne pogoje. Pri tem smo ugotavljali, da gre bolj za to, da bi zadevo vlekli do morebitnega zastaranja," je razloge, zakaj so bili prisiljeni v vložitev tožb, pojasnil Serajnik.

Serajnik, ki so se mu pri tožbah pridružili še odvetniki Tomaž Rotovnik iz Dravograda, Davor Ozmec iz Maribora in Igor Virant iz Žalca, se zaveda, da postopek ne bo enostaven, niti hiter, saj gre za kompleksno zadevo, na drugi strani pa tudi močnega nasprotnika.

Omenjena skupina odvetnikov je doslej zastopala okoli 120 oškodovancev, večinoma fizičnih oseb, nekaj tudi podjetij in občin, ki so pri tožilstvu prijavili za okoli 6,8 milijona evrov škode. Za vložitev tožbe se vsi zaradi finančnega tveganja in verjetno dolgotrajnega postopka niso odločili, se je pa za to po Serajnikovih besedah odločila približno polovica oškodovancev s skupno višino zahtevkov med štiri in pet milijonov evrov.

Odvetniki pričakujejo, da bo prej ali slej vendarle nastopil trenutek, ko se bo Verbund moral soočiti s svojo odgovornostjo, a tega, kdaj se bo to zgodilo, ne morejo napovedati. "Sodišča imajo tudi možnost predlagati mediacijo, če do tega ne pride, so še druge možnosti, če pa odpovejo vse te, zaupamo tudi slovenskim sodiščem, da bodo zadevo temeljito preverila in pravično odločila," je dejal Serajnik in pojasnil, da so se za tožbe v Sloveniji odločili tudi zato, ker so v Avstriji tovrstne tožbe neprimerno dražje.

Že prejšnji teden je odškodninsko tožbo proti Verbundu po neuspešnem odškodninskem zahtevku v imenu države vložilo tudi pravobranilstvo, ki pa o višini tožbe molči. Z njo zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki jo je avstrijsko podjetje povzročilo Sloveniji z nenadnim izpustom vode iz akumulacijskih jezer na državni infrastrukturi. Če bi državi uspelo dokazati svoj prav, bi to lahko olajšalo delo tudi posameznikom, čeprav Serajnik meni, da država ni v povsem enakem položaju kot posamezni oškodovanci.