Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so prejšnji teden zaradi domnevno spornih dejanj uprave Perutnine Ptuj pri nedavni dokapitalizaciji, ki jo je izvedela Slovenska industrija jekla, preiskali tudi odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.
Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek je za STA poudaril, da so preiskavam ugovarjali že, ko jih je policija izvajala. Ker so bili pri tem neuspešni, so se obrnili na ustavno sodišče, kjer so s pritožbo spodbijali odredbo okrožnega sodišča, ki je bila podlaga za hišne preiskave. To je do končne odločitve prepovedalo nadaljevanje preiskovanje zaseženih listin.
Vložena je bila tudi pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o odvetništvu, in sicer ustavnosti zakonske ureditve hišne preiskave, kadar se ta dejanja opravijo pri odvetniku. A tako pritožbo ima ustavno sodišče že v obravnavi, odvetniška zbornica jo je vložila lani po preiskavah pri odvetnikih Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem. Že takrat so odvetniki dosegli, da se do končne odločitve ustavnega sodišča prepove preiskovalna dejanja, povezana z zasegi pri odvetnikih.
Prav ob teh preteklih odločitvah ustavnega sodišča se Završku zdi neodgovorno, da sodišče oziroma sodniki, ki bi morali biti s temi odločitvami seznanjeni, izdajajo take odredbe. Od tožilstva oziroma policije pa je neodgovorno, da predlaga tovrstne odredbe, je še odločen Završek.
Odvetniška zbornica je ministrstvu za pravosodje zato tudi že predlagala spremembe zakonodaje, s katero bi se zagotovil sodni nadzor nad takim posegom, pri odvetnikih, ki niso osumljenci, pa da se preiskave ne more opraviti. S preiskovanjem dokumentov v odvetniški pisarni se namreč poseže "v goro ustavnih pravic," je prepričan Zvršek.
Završek pravi, da ne želijo, da bi se pri njih v pisarnah skrivalo razne dokumente in ostalo, kakor je slišati očitke. Zbornica in odvetniki le varujejo pravice tistih, ki niso predmet preiskave, poudarja.
Osnutka zakona o kazenskem postopku, ki naj bi to vprašanje uredilo, zbornica še nima. A kot so seznanjeni, predlog naj ne bi v celoti sledil njihovemu predlogu, zato se Završek boji, da bi zakonodaja v nekaterih delih spet utegnila biti ustavno sporna. Tudi njim ni v interesu znova in znova obremenjevati ustavnega sodišča, je dodal.
Na ministrstvu za pravosodje so za zdaj še bolj redkobesedni. Spomnili so, da so se glede tega vprašanja načelno opredelili že v odgovoru na pobudo za oceno ustavnosti, ki jo je lani vložila zbornica. V odgovoru so napovedali, da bodo tematiko dodatno preučili ob naslednji zakonski noveli tako zakona o kazenskem postopku kot zakona o odvetništvu.
Priprava noveliranih besedil je v zaključnih fazah, predloga novel naj bi kmalu šla v strokovno in medresorsko usklajevanje. So pa že zdaj potrdili, da predlog novele med drugim "nadgrajuje ter izboljšuje tudi področje kriminalističnih preiskav odvetniških pisarn".