V ZL se vse od poletnega dopisnega kongresa pojavljajo izrazite težnje po spojitvi v enotno stranko. Da bi tudi v statutu zagotovili to možnost, v IDS pravkar poteka tudi dopisni kongres. Eden glavnih pobudnikov združevanja je vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, vendar pa način združevanja povzroča napetosti tako v IDS kot v celotni koaliciji.
Koalicijo Združena levica poleg Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije (TRS) sestavljajo še Demokratična stranka dela (DSD) in civilnodružbena gibanja in posamezniki (t. i. četrta skupina).
Večina poslancev ZL je bila v DZ izvoljena na listi IDS, katere koordinator je vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Vendar pa je Franc Trček že pred dobrima dvema letoma iz stranke izstopil, in to ravno iz želje po spojitvi v eno stranko, ki koalicijo zaposluje v zadnjih mesecih. Na listi TRS je bil izvoljen Matjaž Hanžek, ki pa je nedavno iz stranke izstopil, na listi DSD pa Violeta Tomić, ki pa je nato prestopila v TRS in postala predsednica te stranke.
Težnje po spojitvi strank v eno so v zadnjem času očitno postale močnejše. Tako v IDS pravkar poteka dopisni kongres, ki se bo iztekel še v tem mesecu in na katerem si prizadevajo za spremembo statuta. Kot je v izjavi za medije v DZ danes pojasnil Mesec, bodo odločali o tem, pod kakšnimi pogoji se stranka lahko združi z drugimi strankami.
Trenutno statut po njegovih besedah določa, da bi za spojitev z drugimi strankami morali glasovati dve tretjini vsega članstva, po spremembah pa bi za potrditev združitve morali glasovati dve tretjini tistih, ki se kongresa udeležijo. Po potrditvi te spremembe bo treba sklicati še en kongres, na katerem bodo potrjevali sporazum o spojitvi in statut skupne stranke, napoveduje Mesec.
Nezadovoljstvo zlasti v DSD in četrti skupini, nasproti pa očitek o prilaščanju imena
Vendar pa načrti vodje poslanske skupine ZL očitno marsikomu znotraj koalicije niso pogodu. Iz vrst DSD in četrte skupine je namreč slišati očitke, da v postopke združevanja niso vključeni. A kot pravi Mesec, omenjeni dve skupini že dve leti praktično ne sodelujeta pri projektih ZL. Hkrati pa si DSD, kot je opozoril, neupravičeno prilašča ime ZL.
Koalicijska pogodba sicer določa, da lahko vsaka od članic uporablja ime ZL, če se vsi ostali partnerji strinjajo. A v primeru DSD je po besedah Mesca šlo za enostransko prilastitev imena. Predsednik DSD Franc Žnidaršič po oceni Mesca "narobe razume koalicijsko sodelovanje".
Kot je še dodal, puščajo vrata odprta, če so v DSD in četrti skupini pripravljeni tvorno sodelovati in odpraviti kršitve koalicijske pogodbe. V nasprotnem primeru pa bodo skupno stranko ustanovili "tisti, ki smo v dveh letih pokazali, da smo zmožni tvornega sodelovanja", je povedal.
Da ima o načinu združevanja nekoliko drugačno mnenje, je z decembrskim izstopom iz TRS nakazal tudi Hanžek. Kot je danes dejal v izjavi za medije v DZ, se je odločil, da v tem pogledu ne bo "moteči element". Sam namreč zagovarja "široko levo fronto", ki bi vključevala vse, kar je levo od SD, in vse, kar je nasproti neoliberalizmu. Na vprašanje, ali ga moti to, da so "pozabili na DSD in četrto skupino, pa je odgovoril, da upa, da se bodo dogovorili. "Jaz tukaj ne bom posrednik," je povedal.
Sam bo sicer ostal poslanec ZL v DZ, pa še to zlasti zato, da dokonča delo v preiskovalni komisiji za Teš 6. Ali bi pozneje vstopil v enotno stranko ZL, pa Hanžek še ni razmišljal.
Nemoč ali užaljenost disciplinske komisije IDS
Nesoglasja o načinu združevanja pa se ne pojavljajo le v okviru celotne koalicije, pač pa tudi v sami IDS. Zaradi nestrinjanja z načinom odločanja v stranki in "kršenja osnovnih pravil delovanja" so namreč v ponedeljek odstopili štirje od sedmih članov disciplinske komisije.
Kot so zapisali v odstopni izjavi, so bili postavljeni v brezizhoden položaj, v katerem niso imeli "niti najmanjše moči, da bi skladno z demokratičnim postopkom in pravilniki vplivali na uveljavljanje disciplinske odgovornosti članic in članov".
Komisija je namreč pri ravnanju Mesca in generalne sekretarke stranke Ane Štromajer ugotovila hujše kršitve. Vendar pa se je, kot so navedli v odstopni izjavi, na seji sveta, ki je potekala 31. januarja, njihovo odločitev "popolnoma diskreditiralo", češ da gre za montiran politični proces.
Pri tem naj bi koordinator sveta, torej Mesec, proti kateremu je potekal postopek, nazadnje tudi izglasoval tajnost te točke dnevnega reda na seji sveta. Nazadnje je celo soodločal o predmetu razprave, torej o sebi, kljub temu, da bi se po poslovniku moral izvzeti, so v odstopni izjavi še zapisali štirje člani disciplinske komisije.
Takšne navedbe je Mesec v sporočilu za STA zavrnil. Kot je navedel ne drži, da bi glasoval za tajnost postopka, pač pa je postopek tajen po statutu. Prav tako ni soodločal o predmetu razprave (torej o sebi), pač pa sta se iz razprave oba z Ano Štromajer izvzela, je še zapisal.
Po mnenju Mesca pa je omenjeni odstop posledica tega, da se omenjeni niso mogli sprijazniti s tem, da so najprej "izgubili kongres", zdaj pa je padel še disciplinski postopek. Vsebine slednjega Mesec ni podrobneje komentiral. O kongresu pa je pojasnil, da je na poletnem dopisnem kongresu članstvo izvolilo organe, ki so naklonjeni združitvi. Ti so nato ustanovili skupini, ki pripravljata predlog skupnega programa in statuta. Kot je napovedal Mesec, bosta v kratkem šla v potrditev članstvu.
IDS je po njegovi oceni tako enotna in složna. Med drugim se pripravlja na kampanjo o dvigu minimalne plače na 700 evrov ter na razpravo o univerzalnem temeljnem dohodku. "Res pa je, da nekateri posamezniki s širjenjem polresnic po medijih skušajo ustvariti drugačno sliko," je dejal.