Zaradi česa so odstopali ministri in kako so v Janševi vladi etični standardi strmoglavili

Konec meseca je prisegel kot pravosodni minister v drugi Janševi vladi, dva meseca pozneje pa so soprogo zaslišali na ljubljanskem okrajnem sodišču. Tam naj bi sodnici priznala, da je moža prijavila v osebni stiski in da zdaj ne zna več pojasniti razlogov za to. Ker sodišče ni ugotovilo kaznivega dejanja, je tožilstvo ovadbo zavrglo.

Po padcu druge Janševe vlade je Pličanič ostal na položaju pravosodnega ministra tudi v vladi Alenke Bratušek. Iz njene vlade pa se je že po petih dneh zaradi črne gradnje poslovil minister za infrastrukturo Igor Maher.

Podobno je po slabem mesecu vlado Mira Cerarja zapustil gospodarski minister Jožef Petrovič, ki so mu očitali vpletenost v kartelno dogovarjanje v času, ko je bil zaposlen v DZS.

Marca 2015 je Cerarjevo vlado zapustila še šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar, potem ko je protikorupcijska komisija v aplikaciji Supervizor (zdaj Erar) objavila podatke o njenih honorarjih, ki jih je prejemala kot profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti. Na ministrskem položaju jo je nasledila Klavdija Markež (zdaj Štalcer), ki pa je že po petih dneh morala odstopiti zaradi prepisovanja magistrske naloge.

Kar dvakrat je odstopil Jure Leben, najprej kot državni sekretar v Cerarjevi vladi, nato pa še kot minister v vladi Marjana Šarca. Dva tedna po nastopu Cerarjeve vlade se je poslovil z ministrstva za okolje zaradi napačne uporabe magistrskega naziva.

Leben se je nato vrnil za državnega sekretarja, vendar na ministrstvo za infrastrukturo, kjer je sodeloval pri razpisu za maketo drugega tira. Nato je v Šarčevi vladi prevzel ministrstvo za okolje. Ko so afero maketa začeli preiskovati kriminalisti, je Leben odstopil tudi z ministrskega položaja, saj bi v pregretih razmerah delo opravljal svoje delo naprej.

Še pred Lebnom se je moral s položaja ministra za kohezijo in razvoj posloviti Marko Bandelli in se vrnil za poslanca SAB. Odnesla ga je neprimerna komunikacija s takrat še kandidatom za župana občine Komen Erikom Modicem, v kateri mu je grozil z nedodelitvijo javnih sredstev iz črpanja evropskega denarja. Poleg tega z njegovim delom na vladni službi za kohezijo in razvoj, ki jo je vodil kot minister, ni bil zadovoljen premier Šarec.

Prav tako je z ministrskega položaja v prejšnji vladi odstopil Dejan Prešiček, ki so mu očitali šikaniranje uslužbencev ministrstva za kulturo in prevoz osebnih stvari s službenim vozilom. Prešička so zaradi očitkov o zlorabi uradnega položaja in šikaniranja na delovnem mestu kazensko ovadili, vendar je državno tožilstvo po dveh letih kazensko ovadbo zavrglo.

Spomnimo še na primer poslanca LMŠ Darija Krajčiča, ki je odstopil zaradi kraje sendviča v trgovini oziroma je z njim odšel iz trgovine, ker ni bilo nobene prodajalke, nato se je o tem med sejo, ki so jo predvajali po televiziji, hvalil pred poslanci, nakar se je vrnil v trgovino in sendvič plačal.

V Janševi vladi je, kot je znano, sprva nepreklicno odstopil notranji minister Aleš Hojs, in sicer zaradi tega, ker je NPU opravljal zakonito svoje delo in med hišnimi preiskavami domnevnih nezakonitosti pri nabavi zaščitne in medicinske opreme za en dan pridržal gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Ta seveda ni odstopil, da bi s tem razbremenil vlado, pa tudi Hojs je še vedno na položaju, saj premier Janša ni odprl kuverte z njegovo odstopno izjavo.

Posloviti pa se je morala nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, vendar ne na zahtevo premierja, ampak poslancev Desusa, ker se jim ni zdelo etično, da je njihovi ministrici in takratni predsednici stroške njenih družinskih obiskov plačala občina Izola oziroma kmetijska zadruga Vina Kras. Zaradi odhoda Desusa iz vladne koalicije se je poslovil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa je odstopila potem, ko se vlada ni hotela seznaniti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila izbrana na podlagi zakonitega in veljavnega postopka. V SMC niso niti najmanj žalovali za njo in so brez zadržkov za njenega naslednika podprli kandidata brez ustreznih strokovnih izkušenj in obremenjenega s tožilsko preiskavo. Etični standardi so v zadnji vladi strmoglavili.