V DZ razpravljajo o zakonu o malem delu. Opozicija opozarja, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji in to kljub zavezi iz koalicijske pogodbe. Na drugi strani koalicija poudarja, da bo zakon uredil anomalije na trgu študentskega dela ter omogočil priložnostno delo nezaposlenim in upokojencem.
Dejan Levanič je v imenu poslanske skupine SD ocenil, da študentsko delo danes predstavlja eno najbolj neoliberalnih oblik dela, saj študentom ne nudi nobene socialne varnosti, zato zakon za "študente pomeni veliko pridobitev". Kot dve največji je izpostavil to, da zakon študentu nudi socialno varnost, hkrati pa mu daje pogoje, da lahko študira. Zavrnil pa je navedbe, da bo zakon študenta omejeval. To se namreč po njegovem ne bo zgodilo, na drugi strani pa bo zakon prinesel tudi več štipendij."Področje študentskega dela je treba nujno urediti, vendar se sprašujemo, ali je to prava pot," je dejala Alenka Jeraj (SDS). Po njenem bi bilo namreč veliko bolje, če bi bil zakon napisan zgolj za eno skupino državljanov, ne pa za študente, nezaposlene in upokojence hkrati. "Tako bi bolje zajel vse specifike posamezne skupine," je dejala. V SDS so tudi prepričani, da bo morala vlada zakon uskladiti s socialnimi partnerji, saj vlada zelo poudarja pomen socialnega dialoga.
Cveta Zalokar Oražem (Zares) je izrazila začudenje, da sindikati zakona ne podpirajo, saj bo zakon uredil socialne pravice pri delu študentov, pa tudi nezaposlenih in upokojencev. "Pri tem zakonu je bilo v resnici veliko pogovorov, veliko dilem, veliko diskusij, ampak socialni dialog se konča tam, kjer nekdo ne more uveljaviti vsega kar si želi," je dejala. Sicer pa bo zakon po njenem "zmanjšal delo na črno, pomenil odskočno desko za nezaposlene, za upokojence pa priložnost".
Jakob Presečnik je opozoril, da zakonu nasprotujejo vsi, ki jim je namenjen, po drugi strani pa se, kot je dejal, v poslanski skupini SLS zavedajo, da je študentsko delo treba urediti. V poslanski skupini SLS predlogu najbolj zamerijo, da nima "bistvenega elementa, to je uspešnih pogajanj s socialnimi partnerji, kar je tudi zaveza koalicije iz koalicijske pogodbe". Prepričan je tudi, da bi bilo treba zakon sprejemati skupaj z zakonom o štipendiranju. Zato v SLS pričakujejo, da si bosta vlada in ministrstvo do jeseni vzela čas ter pripravila boljše rešitve, ki bodo usklajene tudi s socialnimi partnerji.
V DeSUS se po besedah Franca Jurše z zakonom načeloma strinjajo in ga bodo v prvi obravnavi podprli. Prepričani so namreč, da zakon ustrezno določa meje, do kdaj lahko študent še dela, pozitivno pa se mu tudi zdi, da upokojencem omogoča aktivnejšo starost. Po njegovem prepričanju pa bo malo delo, kot je trenutno opredeljeno v zakonu, predstavljalo nelojalno konkurenco nezaposlenim in malim delavcem, zato bi bilo treba zakon v nadaljnjih obravnavah ustrezno spremeniti.
Po besedah Silvena Majhenič so v SNS prepričani, da zakona s področju malega dela potrebujemo, mora pa biti usklajen s socialnimi partnerji. Zato v stranki pričakujejo, da si bodo vse udeleženke v prihodnje vzele čas, "da se pripravi zakon, ki bo sprejemljiv tako za študente kot delodajalce".
Zakon je treba po besedah Ljuba Germiča (LDS) razumeti kot enega izmed zakonov iz paketa predlaganih sprememb delovno-pravne zakonodaje. Pri tem jih veseli, da ministrstvo v njem enotno ureja vse oblike malega dela, tako za dijake, nezaposlene kot upokojence, "To v LDS razumemo kot uveljavitev načela solidarnosti med različnimi generacijami in z različnimi interesnimi skupinami, "je dejal. Izrazil je tudi prepričanje, da zakon študentom ne bo vzel možnosti dela, "je pa res, da ga bo omejil". To pa se jim ne zdi sporno, saj, kot je opozoril, že zdaj 80 odstotkov študentov letno dela manj ur, kot jih določa zakon.
