Revija Reporter
Slovenija

"Zakaj imajo uprave in nadzorni sveti tako dobre plače? Da centralna banka namesto njih odloča?"

STA

5. nov. 2019 6:00

Deli na:

Janez Fabijan

Bobo

Pred preiskovalno komisijo DZ o delovanju DUTB je včeraj kot zadnji pričal nekdanji član sveta Banke Slovenije Janez Fabijan. Kot je dejal, so jim banke same posredovale seznam podjetij za prenos terjatev, glede postopkov sanacije bančnega sistema pa je menil, da bi v centralni banki ravnali zelo narobe, če ne bi tako, kot so.

Člane preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zanimala Fabijanova vloga pri postopkih skrbnega pregleda, prenosu terjatev na DUTB ter drugih postopkih sanacije slovenskega bančnega sistema v letih 2012 in 2013.

Fabijan je bil za člana sveta Banke Slovenije imenovan septembra 2009. Pristojen je bil za področja statistike, informatike, informacijske tehnologije ter računovodstva in financ. "Nikoli nisem delal na področju nadzora, sem pa kot član sveta Banke Slovenije objektivno odgovoren," je dejal.

Na vprašanje, ali bi lahko Banka Slovenije s svojo nadzorniško funkcijo preprečila krizo v slovenskem bančnem sistemu, je odvrnil, da ni opazil, da kolegi iz nadzora ne bi delali s polno paro. Je pa naša država v tistem času uvajala evro, banke so dobivale poceni denar na mednarodnem denarnem trgu in vladal je optimizem. "Ta evforija in navdušenje sta bila neverjetna," je dejal. Nato pa se je konec leta 2008 likvidnostni položaj v bankah zelo zaostril.

Kdo bo opravil skrbne preglede v bankah, je po njegovih besedah odločila Banka Slovenije, ni pa potrdil besed predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi), da je pri izboru revizorjev prihajalo do konfliktov znotraj medresorske komisije. "Morda temu nisem posvečal dovolj pozornosti," je dejal.

Prenos terjatev iz bank na DUTB je bil transparenten, je zagotovil Fabijan. Sezname so dale banke, saj so one dolžne poznati komitente. "Oni bi morali iz žepa stresti in vedeti, kaj se da narediti, kako lahko prenos pomaga in kakšen bo vpliv na kapital, ter narediti pametno strategijo skupaj z nadzornim svetom," je dejal.

Katere terjatve se bodo iz bank prenesle na DUTB, je določila vladna uredba. Ali, če sploh, je v te sezname posegala Banka Slovenije, Fabijan ni znal povedati. "Morda so kaj spreminjali, a ne verjamem, da velikokrat," je dejal in dodal, da vsekakor ne bi smeli posegati brez soglasja bank.

Uredba, ki je določila kriterije za prenos terjatev, je dajala banki in DUTB absolutno prednost pred Banko Slovenije. Ta samo sodeluje, je zatrdil in vprašal: "Zakaj imajo uprave in nadzorni sveti tako dobre plače? Da centralna banka namesto njih odloča?" Res pa je tudi njega obiskalo nekaj predstavnikov podjetij, ki so bila predvidena za prenos na DUTB.

Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do trditev o precenjenosti bančne luknje, pa je Fabijan odgovoril z vprašanjem: "Ali lahko centralna banka špekulira s stabilnostjo bančnega sistema? Ali se lahko 'hecamo' s tem, kakšna bo varnost vlog državljanov? Te vloge niso bile več v tolarjih, bile so v evrih. Mislim, da člani sveta Banke Slovenije nismo imeli izbire, kaj narediti. Zelo narobe bi ravnali, če ne bi ravnali tako, kot smo."