Zadeva Patria v sredo pred višjimi sodniki

Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je trojico 5. junija lani obsodila zaradi obtožb o kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Sprva je sodila petim obtoženim, poleg Janše, Krkoviča in Črnkoviča še nekdanjemu prvemu možu HSE Jožetu Zagožnu in poslovnežu Walterju Wolfu, a je zadnja dva izločila iz postopka. Zagožen je namreč zbolel in na sojenje ni več mogel, lani septembra je umrl.

Wolf je odšel v Kanado, kjer stalno prebiva, ima pa tudi kanadsko državljanstvo. Sodišče je zanj pred letom dni razpisalo mednarodno tiralico, a je Wolf po prvostopenjski sodbi sporočil, da se v Slovenijo ne namerava vrniti, saj da ni neumen.

Sojenje peterici se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra 2011, zvrstilo se je več kot 50 obravnav. Obramba je uvodoma vztrajala pri izločitvi finskih dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito, in tudi pri izločitvi sodnice. Ta njihovim zahtevam ni ugodila in obravnava se je nadaljevala z zaslišanji številnih prič, povečini na predlog tožilstva.

Klajnškova je v izreku sodbe poudarila, da je pri odločitvi upoštevala izključno zakonsko dikcijo kaznivih dejanj in dokaze v spisu, za obsodbo pa so bili po njenih besedah ključni listinski dokazi, ki da izražajo realno dogajanje. Po mnenju sodnice so se trije obsojeni zavedali svojih dejanj, storili pa so jih iz koristoljubja. Sodišče je pri izreku kazni kot edino olajševalno okoliščino upoštevalo njihovo predhodno nekaznovanost.

Nekdanji predsednik vlade Janša naj bi v poslu nabave oklepnikov obljubo nagrade sprejel za stranko SDS. Črnkovič naj bi Zagožnu in Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril, če bi postal lokalni zastopnik Patrie. Krkovič naj bi to obljubo plačila deleža dobička sprejel v zameno, da kot pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske podpira Rotis pri prizadevanjih, da postane lokalni partner Patrie.

Obsojena trojica je ves čas zanikala krivdo in postopek označevala za politični konstrukt oziroma montiran proces. Na dan sodbe, ki jo je v dvorani in pred njo skupaj spremljalo več sto Janševih privržencev, je predsednik SDS dejal, da je bila ta spisana v "političnih Murglah". Sodba je po prepričanju Janše sramota za pravo in žalitev za zdravo pamet.

Na sodbo so se pritožili vsi trije obtoženi, tožilstvo pa seveda ne, saj je sodišče v izreku popolnoma sledilo predlogu tožilstva. Obsojeni v pritožbi predlagajo, da jih višje sodišče oprosti, tožilstvo pa se v odgovoru na pritožbo zavzema, da drugostopenjsko sodišče potrdi odločitev prvostopenjskega.

Poleg tega je obramba Črnkoviča dodatno predlagala, naj sodišče v primeru, da se ne odloči za oprostilno sodbo, zadevo zaradi nekaterih napak, do katerih naj bi prišlo med sojenjem, ponovno vrne na prvo stopnjo.

Predsednik senata višjega sodišča je Milan Štrukelj, v senatu pa sedita še višji sodnici Mateja Lužovec in Silvana Vrebac Arifin. Pritožbe so dobili lani jeseni, v tem času so morali preštudirati skoraj 22.000 strani obsežen spis.

Kot predvideva zakon o kazenskem postopku, lahko sodišče druge stopnje o zadevi odloči na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave. Senat se o tem, ali naj se opravi obravnava, odloči na seji.

Seja senata višjega sodišča se začne s poročilom sodnika poročevalca, nato vsaka stran predstavi svoja stališča. Na seji je možen tudi vpogled v določeno spisno gradivo oziroma prebiranje posameznih listin, senat lahko strankam postavi še kakšno vprašanje. Po zaključenih nastopih strank se senat umakne k posvetovanju in glasovanju. Senat lahko svojo odločitev razglasi po seji ali pa jo strankam v 30 dneh pošlje pisno, kar je bolj običajno.

Sodišče druge stopnje lahko na seji senata ali na podlagi obravnave zavrže pritožbo kot prepozno ali kot nedovoljeno. Lahko jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Lahko pa tudi višji sodniki sami spremenijo prvostopenjsko sodbo. Če bi se zadeva vrnila v ponovno sojenje, bi se sodišče zagotovo znašlo v časovni stiski, saj bo zadeva Patria zastarala avgusta prihodnje leto.

Odločitev o nakupu 135 osemkolesnih oklepnikov je sicer padla že v času vlade Antona Ropa julija 2004. S pismom o nameri je bilo tedaj predvideno, da bi jih izdelovala Sistemska tehnika, vendar je na kasnejšem mednarodnem razpisu posel dobilo slovensko podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko Patrio.

V času prve Janševe vlade leta 2006 so ministrstvo za obrambo, Rotis in Patria podpisali 278 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu oklepnikov in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt.

Že kmalu so se začela pojavljati tudi prva sumničenja o domnevni koruptivnosti posla, ki so v Sloveniji vrhunec dosegla nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je finska televizija YLE predvajala dokumentarni film z naslovom Resnica o Patrii. Takrat je afera dobila tudi politično razsežnost.

Slovenija je sicer v tem času namesto predvidenih 135 oklepnikov po sporazumni razvezi pogodbe s finskim podjetjem nabavila le 30 patrij.

Prvostopenjski epilog je zadeva Patria doživela tudi v Avstriji in na Finskem. Medtem ko je bila avstrijska sodba obsodilna za posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla, je finsko sodišče nekdanje odgovorne v Patrii oprostilo. V Sloveniji zaradi posla s Patrio teče tudi provstopenjski postopek zoper upokojenega brigadirja Petra Zupana in slikarja Jureta Cekuto.