Med določbami iz novele največ polemike povzroča ureditev, povezana z arhivi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, med drugim tudi Službo državne varnosti, ki je v preteklem sistemu delovala tudi kot politična policija.
Pobudniki referenduma, več kot 46.000 podpisnikov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl, menijo, da novela arhive tehnično zapira. Predvideva namreč anonimizacijo (prekrivanje občutljivih osebnih podatkov), kar da bo raziskovanje arhivov precej upočasnilo, če ne že onemogočilo. Menijo tudi, da novela izenačuje funkcionarje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij z njihovimi žrtvami, saj predvideva, da bodo občutljivi osebi podatki prvih po novem prekriti.
Nasprotno je ministrstvo za kulturo prepričano, da prav anonimizacija omogoča večjo dostopnost gradiva, saj bo lahko na ta način objavljeno tudi gradivo, ki po sedanjem zakonu ne more biti. Prekriti bodo le občutljivi osebni podatki. Ministrstvo tudi zagotavlja, da se bo anonimizacija izvajalo hitro.
Do roka, ko je bil določen, so se kot organizatorji volilne kampanje prijavili: SDS, PS, vladni urad za komuniciranje, Krščanski socialisti Slovenije (KSS), Društvo Davkoplačevalci se ne damo ter Stranka mladih - Zeleni Evrope. Uradu za komuniciranje je vlada v četrtek za kampanjo namenila 5000 evrov.
V volilni kampanji se morajo organizatorji držati pravil, ki jih določa zakonodaja. Med drugim morajo odpreti posebne transakcijske račune, preko katerih morajo potekati vse finančne transakcije, povezane z volilno kampanjo. Odpreti jih morajo še preden izvedejo prvo transakcijo, podatke o računu pa bodo morali Državni volilni komisiji posredovati do torka.