Za nagovarjanje volivcev bodo imele stranke in liste mesec dni časa, do 11. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. To so zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.
Financiranje kampanje pred tokratnimi volitvami bo, kot že na evropskih volitvah, potekalo po zaostrenih pravilih, saj volilne kampanje ne smejo več financirati pravne osebe, donacije fizičnih oseb pa ne smejo presegati desetih povprečnih bruto plač. Organizator kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi za kampanjo, zbrati na posebnem računu, ki so jih stranke že morale odpreti.
Z začetkom volilne kampanje se sicer h koncu bližajo tudi pogovori o sodelovanju oz. povezovanju strank pred volitvami. Jasno je, da predvolilne koalicije bodo, a v večini strank so za zdaj še skrivnostni. Kot kaže, bo na levem političnem polu več predvolilnih koalicij, medtem ko bodo nekatere, zlasti močnejše stranke, podporo med volivci preverjale samostojno.
Posebnost kampanje pred tokratnimi volitvami bo po mnenju novinarke Tanje Starič dejstvo, da je v zadnjem času nastalo več novih strank, za katere volivci še ne vedo, kaj prinašajo. Tako Staričeva kot publicist Dejan Steinbuch menita, da bo na kampanjo vplivala zadeva Patria, oba pa pričakujeta tudi negativno kampanjo.