Zasebni tožilec zgodovinar Jože Pirjevec je dr. Turka tožil zaradi razžalitve v Reporterjevi kolumni junija 2011. Tedaj je med drugim zapisal, da se je Pirjevec, tržaški Slovenec, odločil za nenavaden tip renegatstva, svoje ime je poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem.
Dokumenti ne lažejo
Kot izhaja iz dokumentov, ki jih je sodišču predložil sam Pirjevec, se je vse do leta 2002 imenoval Giuseppe, čeprav bi si lahko ime poslovenil že vsaj dve desetletji prej. Kot pravi, si je dal priimek pri italijanskih oblasteh iz Pierazzi spremeniti že leta 1977, sprememba imena pa je bila težje izvedljiva oziroma je to šele leta 2002 omogočal italijanski zakon. To seveda ni res, saj si je na primer zamejski odvetnik Damijan Terpin poslovenil ime iz italijanskega Damiano še kot študent leta 1985. Mimogrede, sodnica Bizjakova je zavrnila predlog Turkovega zagovornika, odvetnika Radovana Cerjaka, da bi na sodišču zaslišali Terpina in še enega zamejskega odvetnika Petra Močnika. Po besedah Terpina bi si Giuseppe lahko spremenil ime vsaj po odobritvi »Spetičevega zakona« iz leta 1991 ali pa z veliko zamudo na podlagi zakona št. 482 iz leta 1999, ki je izrecno omogočal vračanje imen v slovensko obliko. Toda ne, Giuseppe je čakal vse do leta 2002 in se šele tedaj preimenoval v Jože.
Če bi sodnica Bizjakova zaslišala Terpina in Močnika, bi ji lahko razložila italijansko zakonodajo na tem področju, tako da potem ne bi v nevednosti očitala Turku, da ne pozna italijanske zakonodaje. Prav tako ni hotela slišati Turkovih besed, da ni imel namena zaničevati Pirjevca, pač pa je v kolumni pisal o problemu zamejskih Slovencev in o Pirjevčevi knjigo Tito in tovariši.
Razvrednoteni zamejski Slovenci
Po besedah dr. Boštjana Turka gre pri tej obsodbi za veliko sramoto. Prejel je številne izraze solidarnosti z vseh strani, kar ga opogumlja. S sodbo je bil storjen korak v smer, ki je zastrašujoča in pomeni konec svobode govora v državi. Sodbo vidi kot širši problem, saj je bil obsojen zaradi stavka, v katerem je problematiziral to, da je Jože Pirjevec zase uporabil italijansko ime Giuseppe Pierazzi ob 51. obletnici požiga Slovenskega narodnega doma v Trstu. Ker je sodišče temu z judikatom pritrdilo in sankcioniralo Turka, so obsojeni in razvrednoteni zamejski Slovenci, ki so si v času italijanskega fašizma prizadevali za svojo slovensko identiteto. Vsi, ki so jim fašisti vzeli slovenska imena in jim vsilili italijanska. S to sodbo doživljajo razveljavitev svojih prizadevanj, kajti sodišče je reklo: pravilno je, da je Pirjevec uporabljal italijansko ime Giuseppe Pierazzi. To očitno ni sporno, ugotavlja Turk, sporno je, ker je sam o tem pisal.
Odvzem svobode izražanja
Že zaradi pravic zamejskih Slovencev mora sodba propasti, čeprav Turk meni, da v Sloveniji ne bo tako, bo pa na Evropskem sodišču za človekove pravice. Poudarja tudi pristranskost sodnice Helena Vidic Bizjak, ki je na glavni obravnavi med govorom tožnika Jožeta Pirjevca temu prikimavala, enako je prikimavala in se nasmihala tudi njegovemu zagovorniku odvetniku Davidu Slugi. V sodbi je upoštevala vseh sedem točk, na katerih je zgradil obtožnico, čeprav je Turk med svojim sklepnim govorom tri utemeljeno zavrnil. Turk opozarja, da je sodnica zavrnila vse dokaze obrambe, čeprav so bili bistveni v postopku, na primer predložitev doktorske disertacije Jožeta Pirjevca, v kateri sam sebe dosledno imenuje Giuseppe Pierazzi.
Ta pogojna obsodba bo vsekakor vplivala na njegovo publicistično delo, trdi Turk, tako je bila tudi mišljena – da se utiša kritični glas. Po pravnomočnosti sodbe bo tvegal zaporno kazen, če se bo pojavila nova. Kot pravi, mu je sodnica kratila temeljno človekovo pravico do svobode govora, to je signal tudi drugim kritičnim ljudem v državi, da so lahko naslednji na vrsti, s čimer se spreminja klima pisanja. Ravnanje Pirjevca ocenjuje kot kontraproduktivno, saj zaradi odmevnosti te sodbe zdaj vsa država ve, da je bil Giuseppe Pierazzi, torej je dosegel ravno nasprotno od tega, kar je želel. Pirjevčeva sestra Marija je na primer vedno uporabljala slovensko ime in ne Maria. Ko bo prišla zadeva na Evropsko sodišče, bo tudi del evropske javnosti izvedel, kdo sta Helena Vidic Bizjak in Giuseppe Pierazzi, pravi Turk.
Vračanje verbalnega delikta
Njegov zagovornik Radovan Cerjak takšne obsodbe nekega novinarja oziroma publicista v samostojni Sloveniji še ni doživel. Sodnica je izkazala averzijo do njegovega klienta, ugotavlja, pri obrazložitvi sodbe pa je kar povzela Pirjevčev zagovor. Zoper sodbo je ostro protestiralo Združenje novinarjev in publicistov, v njej poudarjajo, da je šlo pri Turkovi kolumni za legitimno kritiko javne osebnosti. Obsodbo razumejo kot poskus uvajanja zloglasnega verbalnega delikta iz kazenske zakonodaje v jugoslovanskih časih, po katerem so preganjali kritike komunističnega režima.