Vsak osmi prebivalec Slovenije je priseljenec

Priseljevanje v Slovenijo ima dolgo zgodovino. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada biva v Sloveniji 250.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini, kar pomeni, da so se v državo nekoč priselili. Od teh jih ima več kot polovica slovensko državljanstvo. Nekateri od teh so se namreč že rodili kot slovenski državljani, drugi pa so to postali z naturalizacijo.

Več desetletij v skupni državi se odraža tudi v zdajšnji sestavi prebivalstva Slovenije. Med 250.000 priseljenci jih je večina, kar 216.000, imela prvo prebivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Med temi so najštevilnejši s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini (108.000), sledijo priseljenci iz Hrvaške (45.000) in Srbije (25.000).

Od priseljencev iz drugih evropskih držav so najštevilnejši tisti s prvim prebivališčem v Nemčiji (7300), sledijo priseljenci iz Italije (4100) in Rusije (3000). Med priseljenci iz neevropskih držav je največ takih s prvim prebivališčem na Kitajskem (1000), sledijo ZDA (800) ter Argentina in Kanada (v vsaki 400).

Vseh 250.000 priseljenih prebivalcev Slovenije je sicer skupaj imelo svoja prva prebivališča v kar 171 tujih državah.

Ti podatki veljajo za Slovenijo kot celoto, v posameznih statističnih regijah pa je zastopanost priseljencev po državi prvega prebivališča drugačna in med regijami zelo različna, so opozorili na državnem statističnem uradu. V pomurski regiji tako prevladujejo priseljenci s Hrvaške, v vseh ostalih pa iz BiH.

Število priseljencev v Sloveniji narašča. Rezultati prvega povojnega popisa leta 1948 so pokazali, da se je 5,5 odstotka prebivalcev Slovenije rodilo zunaj Slovenije. V letu 2002 je bilo med prebivalci Slovenije takih, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, 8,5 odstotka, v letu 2011 je delež teh znašal 11,1 odstotka, v letu 2018 pa 12,1 odstotka.

Nekaj več kot polovica, 55 odstotkov, današnjih prebivalcev Slovenije s prvim prebivališčem v tujini se je v Slovenijo prvič priselilo po osamosvojitvi države. Med priseljenimi prebivalci Slovenije je več moških kot žensk. Ta razlika je največja v prvem desetletju novega tisočletja, med priseljenimi v zadnjem desetletju pa je to razmerje že nekoliko bolj uravnovešeno.

Prebivalci Slovenije s prvim prebivališčem v tujini so bili ob prvi priselitvi v Slovenijo stari povprečno nekaj čez 27 let. To se sklada z ugotovitvijo, da je glavni namen priselitve v Slovenijo za največ tujih državljanov delo ali zaposlitev, so še zapisali na državnem statističnem uradu.

Generalna skupščina ZN je leta 2000 zaradi naraščajočega števila migrantov razglasila mednarodni dan migrantov, 18. december pa je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990.