Vrhničani še vedno jezni zaradi Kemisa: Kljub očitni malomarnosti nihče ni izgubil službe

Opozarjali so na znižanje vrednosti nepremičnin zaradi požara, pozivali k odvzemu okoljevarstvenega soglasja in zahtevali zaprtje obrata.

Vodja vladne medresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti, povezanih s posledicami požara, Srečko Šestan je pojasnil nekatere izsledke končnega poročila delovne skupine o požaru, ki je 15. maja izbruhnil v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis in povzročil onesnaženje okolja. Predstavil je aktivnosti posameznih služb v času po požaru, med priporočili za prihodnje intervencije v podobnih primerih pa izpostavil, da bi bilo v prihodnje že zaradi obveščenosti prebivalstva treba uporabiti sirene.

Vlada je sklepe delovne skupine sprejela v obliki sklepov, med katerimi sta dodatno izobraževanje pristojnih za krizno komuniciranje ter preveritev kapacitet za vzorčenje in morebitno aktiviranje zunanjih institucij.

Generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez je pojasnil, da sta dva niza njihovih meritev pokazala, da požar ni imel dolgoročnega vpliva na kakovost zraka na Vrhniki. Na drugi strani so ugotovili katastrofalno onesnaženje potoka Tojnica, a so že prve meritve po odstranitvi gošče pokazale bistveno izboljšanje.

Zaradi izjemnega onesnaženja sedimenta pri objektu in nevarnosti njegovega pomika dolvodno ob jesenskem deževju so Kemisu z delno odločbo naložili čim prejšnjo odstranitev tega sedimenta. Po prvi fazi sanacije so opravili ponovne teste in glede na v torek objavljene preliminarne rezultate je bila ta uspešna. Edino onesnaževalo, ki je še ostalo, je atrazin, je povedal Knez.

Sanacija potoka še ni končana, toda delo, ki je bilo časovno najpomembnejše, je bilo opravljeno. Nadaljnje sanacijske ukrepe z dolgoročnim monitoringom bo usmerjal izvedenec biološke stroke Mihael Toman. Knez je zagotovil, da je strokovna sanacija Tojnice tudi v njihovem interesu.

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je pojasnil, da so tudi njihove analize pokazale, da gorenje ni povzročilo onesnaženja tal, ki bi pomenilo dolgotrajne posledice na zdravju prebivalstva. Je pa ob tem opomnil, da je na tem območju tudi v preteklosti prihajalo do izpustov nevarnih snovi.

Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo je potrdila, da je bila tudi Tojnica do neke mere že poprej onesnažena s toksičnimi snovmi. Je pa dodala, da je skoraj z gotovostjo mogoče trditi, da so sedimenti onesnaženi po vsem vodotoku dolvodno in ne le na dolžini 150 metrov, ki so jih sedaj sanirali.

Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak pa je med drugim odgovarjala na vprašanje krajanov o potrebi po monitoringu prebivalstva. Pojasnila je, da so opravili monitoring policistov, ki so preiskovali prizorišče požara, in niso ugotovili preseženih vrednost nevarnih snovi. Tako tudi pri preostalem prebivalstvu tega ni pričakovati.

Mikrobiolog Gorazd Pretnar je bil kritičen do malomarnosti v Kemisu, kljub njej pa nihče ni izgubil službe. Ogrožanje zdravja ljudi je celo kaznivo dejanje, je poudaril. Komentiral je tudi pripombe iz občinstva o dolgoročni škodi za Vrhniko, med drugim zaradi znižanja vrednosti nepremičnin, in opomnil na možnost kolektivne tožbe.

Franc Lobnik z ljubljanske biotehniške fakultete pa je med drugim poudaril, da bi objekt, kakršen je Kemis, moral biti novogradnja s prekatnimi stenami in požarnimi zaporami ter postavljen daleč od urbanih središč. Ker gre za tempirano bombo, bi morali izvajati redne gasilske vaje. Tako je po njegovih besedah zelo pomembno, kako bo država v prihodnje oblikovala pravila gradnje tovrstnih objektov.

Krajani so izražali zaskrbljenost nad tem, da bi se okoljska katastrofa ponovila. Tudi štiri mesece po požaru jih pristojni niso pomirili in ne verjamejo predstavljenim zagotovilom, da za prebivalstvo in okolje požar ne pomeni dolgotrajnih posledic. Ponovno so pozvali k odvzemu okoljevarstvenega soglasja Kemisu in zahtevali zaprtje obrata.