Je hitrejši tekač na smučeh ali volk? Po Pokljuki se podi volčji trop

Na območju Pokljuke so naravovarstveni nadzorniki potrdili volčji trop sedmih oz. osmih volkov, in sicer samca in samice ter mladičev, kar je prvič v zgodovini od ustanovitve TNP. V zadnjih tednih je bil volk opažen tudi na Mežakli in v dolinah Radovne in Krme, so sporočili iz Javnega zavoda TNP.

Javni zavod TNP je zaradi potrjene prisotnosti volčjega tropa septembra obvestil kmetijska gospodarstva na območju parka in ponudil pomoč za pridobitev visokih električnih ograj. Kot poudarjajo v TNP, je namreč za zmanjševanje števila škodnih primerov ključno učinkovito varovanje pašnih živali, denimo s pomočjo nočnih varnih ograd in dobro izurjenih pastirskih psov. Sicer pa bo iskanje rešitev za preprečevanje konfliktov zaradi velikih zveri ena izmed prednostnih nalog zavoda TNP v prihodnjem letu, so napovedali v zavodu.

Ob tem so spomnili, da v Sloveniji ni zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka, tudi v širšem evropskem prostoru se to dogaja le izjemoma kot posledica bolezni, kot je steklina. Opozarjajo pa, da so žrtve volkov lahko psi, ki so brez nadzora. Na to kažejo tudi primeri iz Skandinavije, ko volkovi redno napadajo lovske pse.

Pri prepoznavanju prisotnosti volka si pomagamo z opazovanjem sledi. Običajna volčja sled je dolga 11 in široka osem centimetrov, je pa sledi volkov težko ločiti od sledi psov. Lahko pa upoštevamo namige, da sledi psa prepoznamo, če so zraven tudi sledi človeka. Psi običajno puščajo cik-cak sledi, volkovi pa hodijo v ravni liniji. Iztrebki volka so polni dlake, volkovi pa jih zaradi označevanja teritorija pogosto pustijo na vidnem mestu. Značilno za volkove je tudi, da med seboj komunicirajo s tuljenjem, ki je dolgo in enakomerno in ga slišimo predvsem ponoči.

V preteklosti je bil volk razširjen po vsej Sloveniji, v sredini 20. stoletja pa je bil na robu izumrtja. Danes so volkovi razširjeni predvsem na Dinarskem območju, v delu Primorske in Alp. Ohranjena populacija volkov je eden od pokazateljev dobro ohranjene narave v Sloveniji, preživetje volkov pa je v veliki meri odvisno od človeka, so navedli v TNP.

Zavod TNP je sodeloval pri sistematičnem spremljanju volkov v Sloveniji v projektu Life WolfAlps, ki je bil zaključen maja lani, pred kratkim pa je Evropska komisija odobrila nadaljevanje projekta za obdobje petih let za izvajanje aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp.

Na območju parka in cele Slovenije se v tekoči sezoni 2019/2020 monitoring volka nadaljuje, pri tem pa je osnova izvedbe monitoringa zbiranje vzorcev volčjih iztrebkov, so med drugim še navedli v zavodu.