Slovenska obrambna politika bo po načrtih iz programa usmerjena v uresničevanje obrambnih interesov in ciljev države z njenim sodelovanjem na obrambnem področju v OZN, Natu, EU in OVSE oziroma z zavezniškimi, partnerskimi in prijateljskimi državami. Največji poudarek bo Slovenija dala na sodelovanje v operacijah in misijah na območju jugovzhodne Evrope.
Razvoj vojaških zmogljivosti bo prednostno usmerjen v izboljšanje zmogljivosti za bojevanje in zmogljivosti za bojno podporo. Vojska bo prednostno razvijala pehotne zmogljivosti in zmogljivosti specialnih sil. Za bojno delovanje bo kot najvišja enota SV oblikovana brigadna bojna skupina. Vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine pa se bo začela v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Razvoj zmogljivosti za bojno podporo bo med drugim usmerjen v zmogljivosti ognjene podpore, letalstva, inženirstva, vojaške policije, pomorstva, vojaške obveščevalne zmogljivosti ter zmogljivosti za kibernetsko delovanje.
Program predvideva, da bo morala Slovenija pri obvladovanju migrantskih tokov obsežno angažirati policijo in civilno zaščito, temu pa bo potrebna podpora SV. Ta v mirnodobni sestavi nima na razpolago dovolj sil, opozarjajo v programu. Zato nameravajo še letos povečati prostovoljno pogodbeno rezervo, ki naj bi prevzela določene redne naloge stalne sestave SV. Hkrati pa do izteka programa poleg popolnjevanja stalne sestave načrtujejo 1500 pripadnikov pogodbene rezervne sestave, namesto sedanjih 914.
Zaradi spremenjenih varnostnih razmer pa tudi danih zavez, se bo ustavilo padanje obrambnih izdatkov, v letu 2018 se načrtuje tudi postopen dvig deleža BDP za obrambne izdatke. Padanje deleža bruto domačega proizvoda v obrambne namene se bo ustavilo prihodnje leto pri 0,91 odstotka.
Med letoma 2018 in 2020 se bo delež obrambnih izdatkov postopno povečeval do 1,03 odstotka BDP. V letu 2020 naj bi tako sredstva za obrambo dosegla 478 milijonov evrov.
Vendar pa bodo stroški za investicije v modernizacijo do leta 2018 še vedno rasli neuravnoteženo in dosegali le petino ciljnega deleža. V številkah to pomeni štiri odstotke celotnih izdatkov za obrambo namesto želenih 20. V letih 2019 in 2020 naj bi se ta delež po načrtih programa povečal na devet oziroma 15 odstotkov. Stroški za osebje naj bi s sedanjih 80 odstotkov do leta 2020 padli na 67 odstotkov.
Zaradi pomikanja ciljev iz resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2025 na zadnji leti srednjeročnega programa se lahko poveča tveganje pri uporabi vojske v celotnem spektru operacij, opozarjajo avtorji programa. Prav tako SV zaradi zastojev v modernizaciji ne bo mogla izpolniti vseh zavez v zavezništvu.
Še letos pa nameravajo pripraviti predlog novel zakona o obrambi in zakona o službi v SV.