Če bo škoda po ujmi presegla 210 milijonov evrov, lahko slovenija prosi za pomoč EU

Slovenija je včeraj na zasedanju kmetijskih ministrov EU poročala o opustošenju zaradi ledene ujme in hudega žledu, pri čemer je izpostavila preliminarne ocene škode v gozdovih in kmetijstvu. Obenem se je zahvalila članicam, da so se takoj odzvale na prošnjo za pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito.

Vremenske razmere še ne omogočajo dostopa do poškodovanih območij niti ni mogoče škode ugotavljati na podlagi satelitskih posnetkov. Za zdaj je prva preliminarna ocena še vedno pripravljena na podlagi 40 odstotkov poškodovanih gozdov v Sloveniji. Natančnejše ocene se pričakujejo do srede, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.

Slovenija je na zasedanju tudi pojasnila, da bo za sanacijo škode uporabila vse nacionalne vire in ukrepe v okviru novega programa razvoja podeželja. Ker pa to ne bo dovolj, namerava zaprositi tudi za ugodna mednarodna posojila in za pomoč iz evropskega solidarnostnega mehanizma, če bo škoda presegla 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), kar je 210 milijonov evrov.

V program za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020 bo Slovenija zaradi naravne nesreče vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, imenovan Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov. Dopolnjen program bo Evropski komisiji poslala predvidoma junija, nato pa ima komisija štiri mesece časa, da ga oceni in odobri.

Vključitev tega ukrepa je po besedah Strniše zelo pomembna, saj je nerealno pričakovati, da bi lahko stroške večletne sanacije gozda krili iz domačega proračuna. Letos bodo opravili najnujnejše - očistili ceste in iz gozda odstranili vse iglavce, ki bi lahko pomenili tveganje za pretirano razmnožitev podlubnikov, nato bo sledilo čiščenje listavcev in pogozdovanje.

"Za te večletne ukrepe bomo imeli na voljo tudi ukrep v okviru programa za razvoj podeželja, okvirno naj bi za ta ukrep namenili - odvisno od končne ocene škode - nekje do 20 milijonov evrov za sedem let," je povedala državna sekretarka. Sanacije poškodovanih gozdov bo po njenih besedah potekala z nepovratnimi sredstvi.

Prav tako si Slovenija prizadeva za ugodna posojila Evropske investicijske banke (EIB). Prejšnji teden so opravili prve pogovore z EIB, na katerih je banka predstavila svoje instrumente - možnost dolgoročnih posojil za 20 let in več, ki lahko imajo tudi večletni moratorij na odplačevanje z nizko obrestno mero, slovenska stran pa je predstavila škodo in potrebne ukrepe, je pojasnila Strniša.

EIB nudi tudi brezplačno strokovno pomoč za pripravo teh sanacijskih programov. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da v primeru sanacijskega programa za gozdarstvo zaprosijo za to pomoč. V teh dneh bo šla prošnja na EIB za to pomoč, več bo znanega v prihodnjih tednih, je povedala državna sekretarka.

Za kolikšna posojila bo zaprosila Slovenija, je odvisno od škode. Vlada bo v prihodnjih dneh sprejela prve načrte ukrepanja po sanaciji. Takrat bodo znane tudi številke in druge podrobnosti, je dejala Strniša.

Majhnim lastnikom bodo sicer pomagali z neposrednimi ukrepi z nepovratnimi sredstvi za dela v gozdu in na primer s sadikami, poslovni model ukrepa za preprečitev izgube vrednosti poškodovanega lesa pa se še pripravlja in ga bodo predstavili, ko ga bo potrdila vlada v prihodnjih dneh. Ta poslovni model bo predvidel tudi kreditne linije v okviru EIB, ki bodo v Sloveniji predvidoma tekle preko SID banke, je še pojasnila državna sekretarka.