Vojna interpretacij o STA; za Janšo so Zorčičeve izjave "sramota"

Zadržanje vladne uredbe je zahtevala STA, prvostopenjsko sodišče ji je ugodilo, vladni urad za komuniciranje (Ukom) pa se je na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožil. Vrhovno sodišče je ugodilo Ukomu. "Vrhovno sodišče je danes očitno sprejelo argumente Ukoma," je na Twitterju navedel Urbanija.

Vodstvo STA pa medtem opozarja na širšo obrazložitev sklepa. Vrhovno sodišče v njej namreč med drugim poudarja, da je financiranje opravljanja javne službe STA na podlagi zakona o STA dolžan zagotoviti njen ustanovitelj, torej Republika Slovenija.

Začasno zadržanje uredbe zato ne bi predstavljalo nobene ovire za državno izplačilo nadomestila za opravljeno javno službo, saj pravno podlago za izplačilo predstavlja že zakon o STA, specialno za leto 2021 pa tudi sedmi protikoronski zakon. Kateri organ bo izvedel to financiranje oziroma kakšna so nasploh razmerja med vlado in njenimi organi, pa v obravnavani zadevi ni bistveno, ugotavlja sodišče.

Tako kot neutemeljen zavračajo argument države, da je izvrševanje uredbe potrebno, ker sedmi protikoronski zakon ne določa organa, ki je zavezan k izplačilu nadomestila za javno službo STA. Za plačilo teh sredstev je zavezana Republika Slovenija, navaja sodišče.

Dodatno se sodišče tudi ne strinja z vlado, da je uredba potrebna, ker da edina določa mesečno plačevanje terjatev iz naslova za opravljanje javne službe za letošnje leto. Že v 1. odstavku akta o ustanovitvi STA je namreč določeno, da STA dobiva sredstva iz državnega proračuna v obliki mesečnega nadomestila na podlagi letne pogodbe med njima. Ta sicer za letos res ni bila sklenjena, a to ni bistveno, navaja vrhovno sodišče, saj sedmi protikoronski zakon določa, da se STA iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s poslovnim načrtom.

Kot zmotno navajajo tudi vladno stališče, da bi, če bi bila uredba zadržana, izplačilo nadomestila po sedmem protikoronskem zakonu zapadlo šele konec proračunskega obdobja 2021. "Kaj takega iz sedmega protikoronskega zakona ne izhaja, ne izrecno, ne po namenu, ki ga je zakonodajalec zasledoval pri sprejemanju tega zakonskega določila, to je zagotoviti gotovo in predvsem čim prejšnje financiranje opravljanja javne službe," je navedlo sodišče.

Kljub temu pa je vladi ugodilo in razveljavilo začasno zadržanje uredbe iz drugih razlogov. Ugotavlja namreč, da tudi uredba predvideva izplačilo nadomestila tudi v primeru, če pogodba med STA in Ukomom ni sklenjena. Prav tako je ocenilo, da je zmotna trditev STA, da je zadržanje uredbe nujno, ker v nasprotnem primeru ne bo prišlo do izplačila nadomestila v skladu s sprejetim poslovnim načrtom. "Med tema dvema okoliščinama ni vzročno-posledične povezave," meni sodišče in dodaja, da STA ni uspela dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila izplačano nadomestilo v skladu s poslovnim načrtom.

V vodstvu STA so ob sodbi izrazili pričakovanje, da "bo po tako obrazloženem sklepu vrhovnega sodišča konec izgovorov, ki jih je ob nadaljevanju nefinanciranja do zdaj navajal Ukom". Direktor Ukoma je namreč trdil, da ne sme plačevati nadomestila za opravljanje javne službe STA, ker ni sklenjena pogodba, so spomnili.

"K nadaljevanju pogovorov z Ukomom smo vlado pozvali že trikrat. Še vedno upamo, da bo tudi to, kar je zapisalo vrhovno sodišče, pripomoglo k temu, da bo nemudoma vzpostavljeno financiranje STA," je poudaril direktor STA Bojan Veselinovič.

Glede na dejstvo, da se je sedaj o teh vprašanjih izreklo vrhovno sodišče, bodo nižja sodišča, pa tudi vlada in Ukom, v kateremkoli postopku težko zavzeli drugačna stališča, so ob tem dodali v vodstvu Slovenske tiskovne agencije.

Odzval se je tudi del politike.

Predsednik DZ Igor Zorčič je tvitnil, da upa, da bo odločitev vrhovnega sodišča pomagala vladi, da preneha sramotno izčrpavanje STA in ignoriranje odločitev, sprejetih v DZ.

Odgovoril mu je premier Janez Janša in na Twitterju zapisal, da je "sramota ko predsednik DZ ne ve, kaj govori ter poziva na nezakonito ravnanje". Ob tem pa je Janša zapisal, da je sodišče zavrnilo pritožbo proti vladi. Sodišče je sicer ugodilo pritožbi vlade.

Zorčič je vse, ki sodelujejo v koaliciji, sicer pozval, da "pokažejo svojo zavezanost k demokratičnim ciljem in prekinejo neplačevanje tistega, kar je vlada dolžna plačati, in omogočijo normalno delo vsem zaposlenim". Zaposlenim pa je ob tem izrazil zahvalo, "da v nemogočih razmerah opravljajo svoje delo".

"Sodba Vrhovnega sodišča RS je še enkrat potrdila, da smo imeli prav, ko smo trdili, da za financiranje STA zadostujeta zakon o STA in naše dopolnilo sedmega protikoronskega zakona. Zahtevamo, da vlada takoj preneha ignoranco zakonodaje, v DZ pa bomo vztrajali, da bodo vsi zakonodajni postopki sledili omenjeni sodbi," je zapisala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga.

Predsednica SD Tanja Fajon je ugotavljala, da je odločba vrhovnega sodišča več kot zgovorna. "Blamaža, ki ste jo danes doživeli, je v največji meri vaša odgovornost. Zato pričakujem takojšnjo izpolnitev sodbe in vaš odstop," je napisala Urošu Urbaniji. Urbanija pa ji je odgovoril, da je težko razumeti, da Fajonova zahteva odstop "ob dejstvu, da Ukom znova dokaže na sodišču pravno nevzdržne argumente za zadržanje uredbe, ki jo je zahteval direktor STA. Ukom je do sedaj dobil čisto vse sodne postopke, tako da poziv verjetno velja za Veselinoviča," ji je Urbanija odgovoril na Twitterju.

Evropska komisija je včeraj ponovno pozvala slovenske oblasti, naj zagotovijo neodvisnost in ustrezno financiranje javnih storitev, ki jih opravlja Slovenska tiskovna agencija. V komisiji pozorno spremljajo sodne postopke, ki potekajo na nacionalni ravni v povezavi s tem, so pojasnili v Bruslju v odzivu na nedavno pismo zaposlenih na STA.

Pri Evropski komisiji so potrdili, da so prejeli pismo, ki so ga zaposleni na STA konec avgusta naslovili med drugim tudi na predsednico komisije Ursulo von der Leyen. V njem so spomnili, da sta minila dva meseca od začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU, ko je bilo s strani evropskih predstavnikov izraženo pričakovanje, da bo Slovenija hitro zagotovila neodvisnost in financiranje STA. Kljub temu pa vprašanje financiranja STA še ni rešeno.

STA že 249 dni opravlja javno službo brez plačila. Kot poskus iskanja rešitev za vprašanja, zaradi katerih je prišlo do zastoja financiranja javne službe STA, pa bo predsednik republike Borut Pahor v torek v predsedniški palači priredil delovno srečanje z Veselinovičem in Urbanijo.