Vloga družbenih omrežij v migrantski krizi

Spomni se, da je skušal na primer nekdanji režim v Tuniziji, ko se je čutil ogroženega, blokirati vsakršno širjenje informacij po internetu. Vsaj pri delu uporabnikov družbenih omrežij, kjer se informacije širijo neposredno, so osrednji mediji v Sloveniji že izgubili verodostojnost, res pa še vedno veliko ljudi dobiva informacije od »starih« medijev, ki s tem še precej vplivajo na javno mnenje.

Kot pravi Bulat, gre pri nekaterih medijih na Slovenskem v zvezi z vladnimi (ne)ukrepi glede migrantov za čisti vladni PR – oblast skušajo prikazati kot kompetentno, čeprav se je izkazalo, da to ni. Pri pomanjkanju pravih informacij ljudje iščejo druge vire, tviter in facebook jim omogočata napolniti to vrzel. Uredniki in novinarji, ki poročajo vladi všečno, se postavijo v položaj njenih slug, namesto da bi delali v interesu javnosti.

Glede izjav predsednice Društva novinarjev Slovenije Petre Lesjak Tušek, da ima težave s tem, če se begunce opredeljuje kot ilegalce, nelegalne prestopnike mej, pa Bulat opozarja, da je o tem pisal že George Orwell v svojem romanu 1984. Stvari se namreč ni smelo imenovati s pravim imenom, toda ljudje kljub temu čez čas ugotovijo, za kaj gre.