Sama nikoli, prav nikoli, niti od blizu niti od daleč nisem videla SDV-eja in prepričana sem, da v teh 40-ih letih, toliko časa poznam svojega moža, tudi on ne. Delal ni prav za nikogar, res pa je bil kot študent prava tudi prometni policist in morda se je tedaj tudi o njem pripravil kakšen »dosje«, seveda ne da bi on zanj sploh vedel.
Vse to nedvomno še bolj potrjuje, da v naši državi res rabimo Varuha, ki bo bdel tudi nad novicami, ki se tako umazano širijo. Prizadenejo ne le tiste, ki so jim namenjene in ne veselijo le njihovih sovražnikov, pač pa žalijo tudi nič krive otroke in vnuke, ki si ne zaslužijo, da se o njihovih starših, babicah in dedkih take laži tudi širijo. Nič tudi ne vem o »udbovskem bloku«, v katerem naj bi živel mož in kasneje tudi najina družina, saj ga je gradil Pokojninski zavod. V njem je nenazadnje živel tudi Edvard Kocbek, kar negira pisanje, da je šlo za Udbo in družine, ki naj bi z njo sodelovale.
Članek jemljem kot napad name v zadnjih izdihljajih pred parlamentarnim glasovanjem in je žaljiv. Torej, če bom Varuhinja človekovih pravic, bom zagotovo imela veliko dela. Če ne bom, tudi. Še vedno sem vrhovna državna tožilka, pa tudi predsednica Belega obroča Slovenije, kjer letno prejmem preko 7.000 pisem in tudi to zadošča, da si lahko vedno ustvarim sliko o tegobah ljudi, ki rabijo pomoč.
Očitno pa je potrebno ob kandidaturi za Varuhinjo človekovih pravic sprejeti celo žaljive članke, katerih namen pa je nenazadnje tudi jasen.
Vlasta Nussdorfer
Kandidatka za Varuhinjo človekovih pravic