Pravni strokovnjaki, s katerimi se je Pahor sestal v sredo, so se po njegovih besedah strinjali, da je njegova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata. A če bi se odločil, da za ta položaj ne predlaga nikogar in bi svojo odločitev prepričljivo utemeljil, lahko rok 30 dni tudi skrajša.
Če predsednik republike torej ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, bo po prvem krogu, torej po posvetu Pahorja z vodji poslanskih skupin, sklicana izredna seja DZ, je članom svojega kolegija v sredo pojasnil predsednik DZ Janko Veber. Z vodji poslanskih skupin se bo Pahor sestal v ponedeljek.
Kot je dejal Veber, se mora v tem primeru s Pahorjevo odločitvijo, da kandidata ni predlagal, DZ seznaniti na izredni seji. S tem pa bi začel teči 14-dnevni rok, ki ga imajo na voljo poslanci, da oni predlagajo kandidata za mandatarja. Ta rok bo treba po Vebrovih besedah obvezno upoštevati.
Kandidate lahko predlagajo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če bo kakšen predlog podan, mora DZ o njem odločiti najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za predložitev kandidatur. Če pa do izteka 14-dnevnega roka ne bi bilo predlogov za mandatarja, bo ponovno sklicana izredna seja DZ, da se poslanci s tem seznanijo.
Od te seje nato teče 48-urni rok za morebitni tretji krog. Če noben kandidat ne bo izvoljen oz. predlogov za kandidate ne bo, predsednik republike razpusti DZ in razpiše volitve. Nov DZ pa mora biti izvoljen najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega.