Revija Reporter
Slovenija

Vlada: Zahteva za ustavno presojo nepremičninskega davka neutemeljena

STA

15. jan. 2014 15:50 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Zahteva skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine in predlog za začasno zadržanje izvajanja sta po mnenju vlade neutemeljena, zato ustavnemu sodišču predlaga, da ju zavrne.

Vlada v mnenju, sprejetem danes na dopisni seji, med drugim navaja, da je bil zakon o davku na nepremičnine sprejet na podlagi ekonomskih ocen stanja v Sloveniji, ki so za zagotovitev in vzpostavitev finančnih in gospodarskih razmer zahtevale sprejetje ustreznih ukrepov tudi na področju premoženjskih davkov.

Dosedanji sistem obračunavanja dajatev od premoženja oz. nepremičnin v Sloveniji je bil po mnenju vlade zastarel, neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim ekonomskim razmeram.

Z novim zakonom želi zamenjati dosedanji sistem in ga poenotiti, povečati pravičnost obdavčitve z razširitvijo davčne obveznosti na vse vrste nepremičnin, administrativno poenostaviti sistem odmere davka in občinam ohraniti vsaj sedanji obseg prihodkov iz tega vira.

Poleg tega želi z njim kratkoročno doseči cilje javnofinančne konsolidacije s povečanjem pomena davka na premoženje v strukturi javnofinančnih prihodkov ter del prihodka nameniti integralnemu proračunu države in s tem financiranju splošnih javnih koristi, ne le koristi lokalne skupnosti.

"S sprejemom zakona se tako dosega javna korist, ki je sprejem tega zakona tudi zahtevala," navaja vlada in dodaja, da ima javna korist pri uveljavljanju prednost pred vsemi drugimi posameznimi koristmi, ki se lahko uveljavijo, če so skladne z javnim interesom.

Vlada ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da je institut obdavčenja nepremičnin skladno z ustavo legitimen instrument za pridobivanje sredstev za uresničevanje nalog države in lokalnih skupnosti, ki se izvajajo v javno korist.

SDS je zahtevo za oceno ustavnosti vložila decembra, meni pa, da je zakon ustavno sporen v več členih, med drugim glede ustavnih pravic do zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva ter določila, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava.

Na ustavnem sodišču so še tri zahteve za ustavno presojo zakona, in sicer Občine Rogašovci, Združenja občin Slovenije in Mestne občine Koper.