Vlada v odzivu Bruslju kritizira slovenske medije: nekateri novinarji so "aktivisti političnega boja"

Osnutek poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji je po poročanju današnjega Dela za Slovenijo relativno ugodno, medtem ko pripombe, ki jih Slovenija pošilja v Bruselj, temu ne pritrjujejo. Komentarji vlade na ugotovitve posameznih sklopov so namreč večinoma negativni.

Stališče so po neuradnih informacijah pripravili na zunanjem ministrstvu, vlada pa ga sprejela na dopisni seji v petek. Na vprašanje, ali je vlada stališče že poslala v Bruselj, na zunanjem ministrstvu in uradu vlade za komuniciranje še niso odgovorili, prav tako ne, ali so pri usklajevanju mnenja sodelovala tudi druga ministrstva.

Kot poroča Delo, vlada v stališču do osnutka poročila Evropske komisije opozarja, da podatki Eurostata ne podpirajo navedb o večji učinkovitosti slovenskih državnih tožilcev, prav tako je kritična do navedb, da so potrebni dodatni materialni in človeški viri, češ da ima Slovenija največ sodnikov na prebivalca v EU in četrti najvišji delež BDP za izdatke sodišča.

V pripombah je vlada kritična tudi do medijev, predvsem da nekateri novinarji sploh niso preiskovalni, ampak da so "aktivisti političnega boja", opozarja pa tudi na nadpovprečno število tistih, ki so v Sloveniji stalno zaposleni kot umetniki, avtorji in novinarji.

V osnutku poročila Evropske komisije je po poročanju Dela med drugim poudarjeno, da ni ustreznih pravil, ki bi urejala konflikt interesov v medijskem prostoru, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev. Vlada opozarja tudi, da je Evropske komisija prezrla vprašanje, kako v posttranzicijskih družbah zagotoviti temelje etične pluranosti.

V pripombah opozarja tudi na sum izkoriščanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v politične namene, piše Delo. V postopkih pred protikorupcijsko komisijo prihaja do kršitve temeljnih pravic preiskovancev do obrambe. Te na videz manjše pomanjkljivosti so v preteklosti že vodile tudi do resnih političnih posledic, kot je na primer padec vlade, je zapisano v mnenju vlade.

V KPK so se odzvali, da z odgovorom vlade sicer niso uradni seznanjeni, a so poudarili, da je komisija samostojen in neodvisen državni organ, na delo katerega posamezni politični interesi nimajo in ne bodo imeli nikakršnega vpliva.

Komisija poudarja, da se je tudi z vizijo novega vodstva zavezala k profesionalnemu delu, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti ravnanja. Po spremembi sodne prakse v letu 2016 so prilagodili postopek, ki zdaj obravnavanim osebam zagotavlja vsa procesna jamstva, zagotovljena z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Postopek, kot ga na komisiji vodijo v zadnjih letih, je kot ustreznega lani z dvema sodbama potrdilo tudi sodišče - tako upravno kot vrhovno, so zapisali v sporočilu za javnost.

Glede teh očitkov na račun KPK je Logar danes poudaril, da je na področju korupcije v Sloveniji treba še marsikaj narediti. Vlada bo naredila vse, kar je v njeni moči, da pospeši pregon težkih koruptivnih dejanj", je Logar odgovoril na to vprašanje na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju ob srečanju zunanjih ministrov C5.

Evropska komisija je osnutek poročila o vladavini prava Sloveniji poslala konec avgusta. Objava poročila o stanju vladavine prava v članicah EU je sicer po neuradnih informacijah iz Bruslja trenutno predvidena za 30. september.

Jeseni bo nato v Svetu EU za splošne zadeve potekal letni dialog o vladavini prava. Poročilo Evropske komisije naj bi prispevalo k poglabljanju dialoga med državami članicami in institucijami EU ter h krepitvi skupnega razumevanja vladavine prava tudi v odnosu do držav kandidatk za članstvo v EU. Prvo letno poročilo se bo pričakovanjih osredotočalo na štiri stebre - na pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo medijev ter na institucionalna in ustavnopravna vprašanja.