Vlada odloča: bo Marko Simoneti ostal na čelu DUTB?

Prejšnji teden se je vlada seznanila z vmesnim poročilom ministrstva za finance, ki je pokazalo, da prejemki članov upravnega odbora v celoti upoštevajo usmeritve vlade ter da so pogodbe vodilnih v družbah v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) skladne z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države oz. Lahovnikovim zakonom.

Danes bo vlada obravnavala poslovni načrt DUTB v letih 2016 do 2022 ter naložbeno politiko in politiko upravljanja sredstev likvidnostnega sklada, v ospredju pa bo vprašanje plač, dodatkov in pogodb v DUTB. Medtem ko koalicijski SD in DeSUS zahtevata Simonetijevo zamenjavo, želi premier Miro Cerar prej slišati pojasnila.

Spletni portal Pod črto je v začetku meseca objavil posnetke sej upravnega odbora DUTB, iz katerih je razvidno, da je ta vsaj v dveh primerih obšla Lahovnikov zakon oz. je dovolila podjetju, v katerem je solastnik, da njegova določila obide.

V DUTB so ministrstvu pojasnili, da razprave niso bile namenjene zlorabam ali izigravanju zakonodaje, ampak so iskali rešitve za nagrajevanje kriznih menedžerjev.

V DeSUS so Simonetija pozvali k odstopu oz. so napovedali, da bodo, če ne bo odstopil, njegovo razrešitev predlagali ministri iz vrst te stranke. Tudi v SD so dejali, da je Simoneti izgubil njihovo zaupanje. Premier pa je prejšnji teden po seznanitvi s poročilom dejal, da bo vlada o teh zahtevah odločala danes.

Primera segata v čas, ko sta DUTB vodila še Lars Nyberg in Torbjörn Mansson - oba sta morala po kršitvah politike prejemkov v DUTB, ki jo je določila vlada, in posledične izgube zaupanja oditi s položaja. So se pa člani upravnega odbora o tem, kako kriznim menedžerjem ob omejitvah zagotoviti višja plačila, pogovarjali tudi v času, ko je upravni odbor že vodil Simoneti.

Vlada bo med drugim obravnavala še predlog novele zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, ki prinaša vnos novih smernic EU na tem področju. Spremembe prinašajo jasnejšo opredelitev meril upravičljivosti državne pomoči in prispevajo k večji učinkovitosti zaradi novih določb o izbiri ustreznih instrumentov in pripravi ustreznega programa prestrukturiranja.