Obglavljenje slabe banke: vlada razrešila Nyberga in odpoklicala Manssona

Vlada je v vlogi skupščine DUTB predčasno razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpoklicala glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjörna Manssona kot člana upravnega odbora. V DUTB z odločitvijo še niso uradno seznanjeni, zato je ne komentirajo. Opozicija opozarja na odgovornost vlade za zamenjave.

Vlada je v razpravi ugotovila, da so kljub pozivom ministrstva za finance ostale neskladnosti izplačil in nove plačne politike, je po seji vlade povedal premier Miro Cerar. Tako so ugotovili, da pri Nybergu obstajajo razlogi za predčasno razrešitev zaradi kršitev dolžnosti člana upravnega odbora DUTB. Razrešitev velja z današnjim dnem.

Objavljamo pismo predsednika upravnega odbora DUTB dr. Larsa Nyberga ministru za finance z vnovično natančno obrazložitvijo prejemkov glavnega izvršnega direktorja.

S klikom na povezavo je dostopno tudi pismo ministra za finance predsedniku upravnega odbora DUTB, na katerega se nanaša odgovor dr. Larsa Nyberga.

Do imenovanja novega člana upravnega odbora bodo preostali trije člani - Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik - med sabo izbrali tistega, ki bo opravljal funkcijo predsednika do imenovanja novega neizvršnega direktorja. To naj bi se zgodilo v najkrajšem možnem času.

Vlada je odpoklicala tudi Manssona, ker je ugotovila, da je tudi pri njem prišlo do resnih nepravilnosti. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je pojasnil, da ga je vlada odpoklicala kot člana upravnega odbora, z mesta glavnega izvršnega direktorja pa ga bo razrešil upravni odbor DUTB.

Morebitnemu uveljavljanju odpravnine bo vlada nasprotovala, je povedal Dragonja. Ker so pogodbe neizvršnih direktorjev v celoti usklajene, Nybergu sicer odpravnina ne pripada, je pred dnevi zagotovil finančni minister Dušan Mramor.

Premier je poudaril, da pri odločitvi za Nybergovo razrešitev in Manssonov odpoklic ne gre za kakršenkoli politični poseg v korporativno upravljanje, ampak da so "morali sprejeti take odločitve zato, da zagotovimo zakonito in transparentno delo DUTB".

Preostala dva izvršna direktorja DUTB Janež Škrubej in Aleš Koršič medtem še uživata zaupanje vlade, je povedal Dragonja, ki računa, da bodo njune pogodbe, ki so bile doslej usklajene le z aneksi, v najkrajšem možnem času usklajene z novo politiko prejemkov.

Vlada bo medtem upravnemu odboru naložila pripravo akcijskega načrta za odpravo dosedanjih pomanjkljivosti in za zagotovitev normalnega upravljanja DUTB. Kot je zagotovil Dragonja, bo upravni odbor s petimi namesto sedmimi člani povsem operativen in bo lahko kot doslej sprejemal vse ključne odločitve.

Dragonja je spomnil, da je minister Mramor izgubil zaupanje v delovanje posameznih članov upravnega odbora DUTB na osnovi izjav, da je bilo ministrstvo seznanjeno o vseh podrobnostih glede implementacije plačne politike in posamezna izplačila.

Ministrstvo je po Dragonjevih besedah nadzor izvajalo tako, da je od DUTB večkrat zahtevalo predložitev novih pogodb z izvršnimi in neizvršnimi direktorji DUTB, ki izkazujejo usklajenost z novo politiko prejemkov. Upravni odbor je uspel z izvršnimi direktorji skleniti samo anekse k pogodbami z začasno veljavnostjo, pogodbe za neizvršne direktorje pa so medtem v celoti usklajene s sprejetimi usmeritvami vlade.

Manssonu se je sicer po uveljavitvi nove politike prejemkov z aneksom fiksna plača znižala z 20.500 na 17.000 evrov bruto, ostal je tudi brez vseh nagrad. Je pa takrat prejel sedaj sporno nagrado za uspešno delo od nastopa mandata avgusta lani do uveljavitve nove politike prejemkov v višini 114.800 evrov bruto.

Potem ko so na dan prišle informacije o posameznih ekscesnih plačilih, se je finančno ministrstvo odločilo za podroben pregled izplačil. Tega načeloma sicer niso delali, tako Dragonja, ker ima upravni odbor za opravljanje tega dela komisijo za nagrajevanje.

Ministrstvo je ugotovilo, da so bili sklepi za najbolj sporna plačila sprejeti s strani predhodnega upravnega odbora, zato marca letos imenovani člani upravnega odbora (Simoneti, Balogh in Širovnik) niso bili povezani s temi odločitvami.

Kot je poudaril Dragonja, ministrstvo do pridobitve podatkov o konkretnih izplačilih ni bilo informirano. Po preučitvi prejetih podatkov pa je ugotovilo, da izplačila niso bila skladna ne s staro in ne z novo politiko prejemkov.

To, da ostali sedanji neizvršni direktorji niso bili vpleten v to zgodbo, je prepričalo tudi prvaka DeSUS Karla Erjavca in SD Dejana Židana, ki sta pred sejo pozivala k razrešitvi celotnega vodstva DUTB.

Po Erjavčevem mnenju je prav, da se razreši tiste, ki so odgovorni za nepravilnosti. "Cilj je dosežen, razrešili smo vpletene v nepravilnosti in narobe bi bilo, če bi tiste, ki s tem nimajo nič," je poudaril.

"Dobili smo informacije, kje so se dogajale nepravilnosti. Novim neizvršnim direktorjem moramo zato dati priložnost," pa je dejal Židan.

V DUTB uradno še niso bili seznanjeni z vladno odločitvijo, zato je še niso komentirali. So pa medijem posredovali Nybergova pojasnila finančnemu ministru.

Nyberg je v odgovoru na pismo ministra Mramorja zapisal, da so bila vsa z izjemo potnih stroškov v celoti izplačana skladno z novo politiko prejemkov. "Ministrstvo za finance je bilo v celoti obveščeno o Manssonovi pogodbi in o variabilnem delu plače, kot tudi o njegovem načinu izračunavanja. DUTB ni prikrivala nobenih podatkov v zvezi s plačami," je zapisal Nyberg.

Na ministrstvu za finance medtem vztrajajo, da je Nyberg tik pred sprejemom nove politike prejemkov podpisal aneks k pogodbi o Manssonovi zaposlitvi, ki ni skladen s staro politiko prejemkov in je bil osnova za enkratno izplačilo nagrade Manssonu v višini 114.800 evrov bruto, kar vlada ocenjuje kot "grob poseg v napore vlade kot skupščine DUTB, da politiko prejemkov uskladi".

Nyberg je v pismu Mramorju spomnil, da je Mansson položaj glavnega izvršnega direktorja DUTB nastopil 1. avgusta lani z mednarodno plačo, ki vključuje tudi potne stroške, dogovorjena plača da je bila še vedno bistveno nižja od tiste, ki jo je Mansson prejemal pri prejšnjem delodajalcu. Njegovi prejemki so bili po Nybergovih zagotovilih dogovorjeni s takrat veljavno politiko prejemkov - fiksna bruto mesečna plača v višini 20.500 evrov in variabilni del plače za uspešnost po oceni neizvršnih direktorjev DUTB.

Manssonova pogodba je določala, da bi se v primeru, da morebitna poznejša politika prejemkov ne bi dovoljevala variabilnega dela plačila, ta spremenil v dodatno fiksno nadomestilo v višini 80 odstotkov osnovne plače. To je bilo skladno s takratno politiko prejemkov, ki za fiksni del plače ni določala omejitev, je navedel in pojasnil, da se je variabilni del plače ob napovedi nove politike prejemkov skladno s pogodbo pretvoril v fiksni dodatek.

Večina opozicijskih strank je bila glede odločitve vlade še previdna.

Predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS) je izrazil upanje, da so predstavniki vlade dobro premislili svojo odločitev, da so se odločali na podlagi relevantnih podatkov in da so predvideli tudi pozitivne in negativne posledice te odločitve. Glede na to, da je slaba banka vpeta v številne projekte, ki še niso končani, bi lahko za določene projekte namreč to povečalo tveganje. Če ima premier dokaze, da je prišlo do nepravnih ravnanj, je njegova dolžnost, da to prijavi ustreznim organom, je povedal Šircelj in dodal, da bi moral biti za prihodnje vodstvo DUTB objavljen mednarodni razpis.

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je bil do poteze vlade kritičen, saj ni zahtevala odstavitve celotnega vodstva slabe banke. Za nesprejemljive razmere so namreč po njegovem mnenju odgovorni prav vsi. DUTB z javnim denarjem uničuje podjetja in jih razprodaja po diskontnih cenah, vodstvo pa si za nameček izplačuje bajne plače, je navedel.

V NSi so le spomnili, da vlada za svojo odločitev nosi polno odgovornost. Je pa vodja poslancev NSi Matej Tonin v petek ocenil, da bilo treba pozornost nameniti tudi temu, ali ni morda afera s plačami le manever za odstranitev tujcev in nastavitev "primernih ljudi, ki bodo po željah nekaterih omrežij iz ozadja razdelili milijardo in pol evrov premoženja".

Predsednica ZaAB in nepovezana poslanka Alenka Bratušek je izrazila upanje, da vlada in koalicija vesta, kaj delata. Od njih pojasnila pričakuje na sredini skupni seji odbora DZ za finance in komisije za nadzor javnih financ. Kot je pojasnila, vseh podrobnosti ne pozna, je pa po njenem mnenju nenavadno, da se je vlada odločila razrešiti oz. odpoklicati ravno dva tujca. "Gotovo so delali tudi napake. Če je šlo za kršenje zakona, pa je, kot piše v njemu, odgovoren upravni odbor v celoti," je opozorila Bratuškova.