Vizjak in Hojs pred interpelacijama: lahko kateri od ministrov pade?

Številne očitke Vizjaku so predlagateljice strnile v štiri ključne točke: ministru očitajo nezakonito in netransparentno delovanje v škodo države, neposredno odgovornost za sprejetje okolju škodljive novele zakona o vodah, načrtno omejevanje možnosti stroke in nevladnih organizacij pri pripravi zakonodaje ter favoriziranje "dobičkarskih parcialnih interesov na račun javnega interesa".

O vložitvi interpelacije so predlagateljice razmišljale že po julijskem padcu vladne novele zakona o vodah na referendumu, vložile pa so jo po objavi posnetkov Vizjakovih pogovorov s podjetnikom Bojanom Petanom iz leta 2007 z nasveti, kako ravnati v spopadu za prevlado v Termah Čatež. Vizjak je Petana skušal prepričati o zanj najugodnejšem načinu in omenjal več ponudb, ki bi ga prepričale v odstop od namere po odkupu in umiku lastnih delnic Term Čatež, omenjal pa je tudi možnost vpliva na sodišče.

Hojsu so medtem vlagatelji interpelacije očitke nanizali v sedmih točkah, med drugim mu očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi in policijsko nasilje, pa tudi ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter politizacijo in militarizacijo policije. Ob Hojsovem zapisu na Twitterju, da mu je bil posnetek prisluha Vizjaku predstavljen že pred časom, pa so predlagatelji na seznam očitkov uvrstili tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja.

Ministra, oba iz vrst največje vladne stranke SDS, sta v odgovoru na interpelacijo vse očitke kategorično zavrnila kot neutemeljene. DZ bo o očitkih Vizjaku razpravljal nekaj več kot 16 ur, za razpravo o delu in odgovornosti Hojsa pa je predvidenih 17 ur.

Predlagateljice interpelacije oba ministra pozivajo k odstopu, same za njuno razrešitev nimajo dovolj glasov

Za razrešitev ministrov je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, predlagateljice LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, ki imajo skupaj 43 poslancev, pa tako same za uspeh interpelacije nimajo dovolj glasov.

V dneh pred interpelacijo so v delu opozicije znova izrazili prepričanje, da bi morala oba ministra v normalni državi odstopiti sama oziroma bi predsednik vlade glede na vse dokaze in argumente zahteval njun odstop ali razrešitev v DZ.

"Ker pa smo v nekem zelo čudnem vladnem mehurčku, ko nihče v tej državi ne želi sprejemati odgovornosti, bomo pri obeh interpelacijah videli reprizo interpelacije ministrov Simone Kustec in Marjana Dikaučiča, ko je opozicija argumentirano dokazala napake obeh ministrov, za razrešitev pa je glasovala večina poslancev, vendar ne zadosti, da bi oba ministra padla," je razmerje moči v parlamentu ocenil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

Podobno ocenjuje tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki zato dvomi v uspeh obeh interpelacij. Prepričan pa je, da bosta slednji tako za Vizjaka kot za Hojsa "predpriprava za interpelacijo, ki bo 24. aprila", ko bodo predvidoma državnozborske volitve.

Vodja poslancev SAB Maša Kociper pa pričakuje, da bodo v opoziciji v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi opozorili na "nekorektna, nepravilna in nezakonita ravnanja ministrov", a hkrati ocenjuje, da bo koalicija ob glasovanju "stopila skupaj" in interpelacije ne bodo podprli.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v dneh pred interpelacijo poudaril, da je minister Vizjak nekdo, ki "deluje po mafijskem principu, po koruptivni logiki upravljanja z državo", zato je po njegovih besedah jasno, da poslanci, ki ne bodo podprli njegove interpelacije, podpirajo takšno obliko vladanja.

Ob glasovanju bodo oči uprte v poslance DeSUS in NSi

Ministra lahko pri glasovanju računata na podporo matične SDS. Pričakovati je, da bodo oba podprli tudi v poslanskih skupinah SMC in SNS. Iz SMC je sicer v torek izstopila poslanka Mateja Udovč, a je ob tem očitke predlagateljev interpelacij označila za šov za javnost, zato je pričakovati njeno podporo obeh ministrov.

Oči bodo pri glasovanju tako uprte v poslance NSi in DeSUS. Ob enotni podpori katere od omenjenih poslanskih skupin bi namreč vlagateljicam uspelo zbrati zadostno število glasov, ki bi katerega od ministrov odnesli z njegovega stolčka.

Slednje je sicer manj verjetno v primeru Hojsove interpelacije, so pa po vložitvi interpelacije v NSi odtegnili podporo ministru Vizjaku. A zgolj odtegnitev podpore še ni dovolj, 46 poslancev mora namreč aktivno podpreti interpelacijo. Glede na to, da je dal premier Janez Janša jasno vedeti, da bi podpora interpelaciji katere od koalicijskih strank pomenila kršitev koalicijske pogodbe in tako izstop stranke iz koalicije, pa je pričakovati, da v NSi interpelacije ne bodo podprli oziroma bo to storilo premalo njihovih poslancev.

V poslanski skupini DeSUS pa poudarjajo, da bodo odločitev kot vedno sprejeli po opravljeni razpravi in slišanih argumentih. Po objavi posnetka pogovora med Vizjakom in Petanom so navedli, da "ker je minister sam potrdil, da je posnetek prisluhov avtentičen in je ta sam po sebi dovolj zgovoren, bo odločitev poslancev pri glasovanju o interpelaciji jasna". "V poslanski skupini upamo, da bo minister do obravnave interpelacije prevzel polno odgovornost in odločitev, ki temu pritiče", so še takrat ocenili.

Opozicija je v mandatu aktualne vlade, ki je položaj prevzela marca 2020, vložila že deset interpelacij. Interpelacije gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja in ministra za kulturo Vaska Simonitija so bile neuspešne, ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pa je odstopila še preden bi DZ odločal o interpelaciji. Prav tako je interpelacijo uspešno prestal pravosodni minister Marjan Dikaučič, v DZ se je že dvakrat uspešno zagovarjala šolska ministrica Simona Kustec.