Kot je v odgovoru na interpelacijo v DZ poudaril Vizjak, ta sloni na 14 let starih in nezakonito pridobljenih prisluhih in zvočni montaži teh prisluhov. Minister vztraja, da je, takrat v vlogi gospodarskega ministra, v pogovoru s podjetnikom Bojanom Petanom, ki je bil neformalne in zasebne narave, želel preprečiti škodljiv prevzem Term Čatež in oškodovanje državnega premoženja.
Pojasnil je, da je Petan škodljivo deloval v družbi, kjer ima država še danes delež, predvsem s pomočjo nekaterih akterjev države, med drugim vodstvom takratne NLB in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Za nagrado Petan po Vizjakovih besedah še danes vodi oropano družbo za visoko plačilo in prek medijev v svoji lasti prodaja svojo resnico.
"Neverjetno je, kako se moram danes, ko je jasno, da je Petan oškodoval državno premoženje za več kot 100 milijonov evrov, ni plačal davka v višini pet milijonov evrov iz kapitalskega dobička in je v kazenskih postopkih, pri čemer se mu nič ne zgodi, sam zagovarjati za moja prizadevanja, da ne pride do škodljivega prevzema Term Čatež, za zmontirano afero," je izpostavil Vizjak in zagotovil, da ni "nikoli nikogar napeljeval k neplačilu davkov, da je le odvračal tajkuna Petana od škodljivega posla".
Vizjak je opozoril, da je bil način upravljanja kapitalskih naložb leta 2007 povsem drugačen kot danes, ministri in državni sekretarji so takrat sedeli v nadzornih svetih družb v državni lasti. "Takrat smo se vpletali, ker je bila to naša naloga," je poudaril in spomnil, da so takrat od države tudi vsi pričakovali, da rešuje Muro in druga nasedla podjetja. "To, da sem želel preprečiti oškodovane, pa je po vašem nedopustno spletanje," je na očitke opozicije o domnevno nezakonitem delovanju odvrnil Vizjak.
Po ministrovih besedah je smešno, da je Evropski parlament v četrtek sprejel resolucijo o stanju pravne države v Sloveniji, ko pa v državi prihaja do evidentnih kršitev standardov pravne države, vsi pristojni za ugotavljanje teh kršitev pa ob tem molčijo. "Če smo se za to borili leta 1991 ..." je pristavil Vizjak.
Minister je pred poslanci podrobno pojasnil postopek prevzema Term Čatež, ki je bil škodljiv, kar po njegovih besedah dokazujejo tudi številke. Prihodki Term Čatež so se po prevzemu leta 2007 znižali z 41 milijonov evrov na 29 milijonov evrov v 2019, denarni tok z 12,7 milijona evrov na 7,3 milijona evrov, finančni dolg je narasel s 35 milijonov evrov na 44 milijonov evrov, pri čemer je bil del premoženja prodan, investicij je danes dvakrat manj, tržna vrednost delnice več kot desetkrat nižja, razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA pa je bilo leta 2019 pri šest, v 2020 pa že pri 10, je naštel finančne kazalce.
"To so številke, s katerimi utemeljujem, da je bilo takratno delovanje Petana škodljivo za podjetje in za zaposlene v podjetju, ki prejemajo mizerne plače," je poudaril in podal primerjavo s Termami Olimia, ki so podoben gospodarski subjekt. Terme Olimia, ki jih je nekdaj vodil zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, so medtem po Vizjakovih besedah prihodke s 14,5 milijona evrov v 2007 v letu 2019 povečale na 25,5 milijona evrov, čisti dobiček se je okrepil z enega na tri milijone evrov v 2019.
"Terme Olimia so tako uspešno podjetje, na drugi strani pa je tajkun Petan, ki ga posredno, z interpelacijo ščiti opozicija," je izpostavil.
Vizjak je levji delež odgovora na interpelacijo namenil glavnemu očitku opozicije, odgovoril pa je tudi na nekatere druge očitke. Glede koncesije Term Čatež je pojasnil, da je vlada uredila koncesijsko razmerje, po katerem bo moral Petan za koncesijo tudi bistveno več prispevati kot doslej.
Na očitek opozicije glede nakupa delnic Petrola je Vizjak odgovoril z dejstvom, da sta postopek zoper njega ustavili tako protikorupcijska komisija kot ATVP, je pa še zatrdil, da delnic ni kupil tik pred deregulacijo cen naftnih derivatov, in dodal, da si ni nikoli mislil, da bi se moral kdorkoli zagovarjati zato, ker kupuje delnice slovenske družbe na transparenten način.
Dotaknil se je tudi novele zakona o vodah, ki je padla na julijskem referendumu. Po Vizjakovem prepričanju je bil zakon koristen in dober, žal pa so se ga, kot je poudaril, prijeli neutemeljeni očitki, ki niso imeli nobene veze z zakonom. Vizjak je sicer še poudaril, da se je novela bistveno spreminjala v DZ, za kar pa on ne more nositi odgovornosti, saj gre za drugo vejo oblasti.
Vizjak sicer tudi meni, da je srčika interpelacije predlagan zakon o varstvu okolja, ki predvideva spremembe ureditve ravnanja z odpadki in je v parlamentarni proceduri. "Sprememba sistema, ki ga tlakuje nov zakon, gotovo ni pogodu družbam za ravnanje z odpadki. Predlagatelji interpelacije, na kateri strani ste - na strani kapitala ali javnega interesa?" je vprašal.
