Virant znova predlagal sprejetje poslanskega etičnega kodeksa

Razlogi za nizek ugled DZ so po mnenju Viranta deloma objektivne narave, saj je treba v času gospodarsko-finančne krize sprejemati številne nepriljubljene ukrepe, del pa jih je tudi subjektivne narave, pri čemer je omenil "poslanske afere".

Kot eno od možnosti, da bi slednje preprečili, Virant vidi v sprejemu etičnega kodeksa, ki bi ga podpisali vsi poslanci in poslanke, predvidel pa bi oblikovanje častnega razsodišča, ki bi lahko poslanca v primeru najhujših kršitev pozvalo tudi k odstopu. Če poslanec ne bi odstopil, pa bi mu lahko dvotretjinska večina poslancev odvzela mandat.

Pomemben premik pri preprečevanju afer bi bila po njegovem mnenju uveljavitev preferenčnega glasu, ki bi dal volivcem odločilen vpliv na izvolitev konkretnih kandidatov. Razmisliti bi kazalo tudi o možnosti odpoklica poslanca s strani kvalificirane večine volivcev v njegovem volilnem okraju, je dejal, a opozoril, da bi lahko takšna rešitev privedla tudi do velikih zlorab.

Po Virantovih besedah javnost DZ pogosto dojema kot glasovalni stroj vlade, a sam ugotavlja, da je ta težava v resnici manjša, kot je videti. Vseeno meni, da bi bilo smiselno več pozornosti nameniti opozicijskim predlogom: "Delež sprejetih opozicijskih predlogov je namreč pomemben kazalnik odprtosti in demokratičnosti vladajoče večine."

Kot tretjo težavo, ki vpliva na ugled DZ, Virant vidi v povsem medčloveških odnosih med poslankami in poslanci. Slednji bi morali javnosti z medsebojnim spoštovanjem pokazati, da so, čeprav različno misleči, sodelavci za skupno dobro državljanov Slovenije. "Globoko nezaupanje, izraženo v zahtevi po grafološkem preverjanju poslanskih podpisov - zgodba je bila kasneje 'nadgrajena' celo s policijsko preiskavo - je bilo eden vrhuncev negativnega vzdušja v državnem zboru," je dejal.

Virant še meni, da bi morali DZ sestavljati "samo umsko in čustveno inteligentni, etični, izobraženi, razgledani, kulturni, samostojno misleči, kritični in neodvisni posamezniki na poslanskih sedežih". "Ali je to iluzija ali realna možnost, pa bo pokazal čas," je zaključil.

Pred in za Virantom so se z kratkim nagovorom zvrstili tudi nekateri drugi govorniki. Predsednik društva Mitja Slavinec je opozoril, da v društvu ne pristajajo na posploševanje in pavšalne ocene, da so vsi politiki brez izjeme pokvarjeni in barabe. "Posamezne ekscese je treba zaznati in obsoditi, vsem drugim pa moramo zaščititi osebnostno integriteto in človekovo dostojanstvo," je dejal.

Predsednik DZ v mandatu 1996-2000 Janez Podobnik meni, da DZ vabi k pogovoru, zavezuje k poslušanju in rojeva dogovore. "Tak DZ je pravi, takega potrebuje slovenska država," je dejal.

Predsednik DZ v letih 2008-2011 Pavel Gantar pa je ocenil, da DZ potrebuje očiščenje in pomlajenje, slednjega pa lahko doseže s spremembami "volilnega sistema, ki bodo volivkam in volivcem, s pomočjo absolutnega preferenčnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev, dejansko omogočili, da prevzamejo odgovornost za tistega, ki so ga izvolili".

Slavnostne akademije sta se poleg veliko dosedanjih predsednikov in podpredsednikov DZ med drugimi udeležila tudi predsednik DS Blaž Kavčič in predsednik prve vlade RS Lojze Peterle.