Vetrolom: zasebniki so škodo sanirali bolje, kot pa so jo v državnih gozdovih

Slovenjgraška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je do 20. septembra letos izdala odločbe za skoraj 370.000 kubičnih metrov v vetrolomu poškodovanega lesa. Od tega je bilo za državne gozdove izdanih odločb za dobrih 112.000 kubičnih metrov lesa, za zasebne pa za dobrih 257.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa.

Tretjak razloge za uspešnejšo sanacijo v zasebnih gozdovih pripisuje zelo hitri odzivnosti lastnikov gozdov, medtem ko za državne gozdove ocenjuje, da sanacija poteka počasneje zaradi pozne odzivnosti in po zakonu zahtevanih javnih razpisov pri izbiri izvajalcev za sanacijo. Razlogi za nekaj zamud pa tičijo tudi v neugodnih vremenskih razmerah v zimskih in pomladanskih mesecih.

Vetrolom je Slovenijo prizadel 11. in 12. decembra 2017, največ škode pa je povzročil na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem. Po zbranih podatkih, s katerimi se je maja letos seznanila vlada, je škoda v slovenskih gozdovih zaradi vetroloma dosegla 42,24 milijona evrov, na gozdnih cestah pa 1,31 milijona evrov.

Na Koroškem je bilo po oceni gozdarjev najbolj prizadeto območje krajevne enote Dravograd - Prevalje, sledili sta območji Črne na Koroškem in Radelj ob Dravi. Močan veter je najpogosteje prevračal smreke, listavce bolj redko. Za decembrski vetrolom je značilno tudi, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na večjih površinah, hkrati pa je bilo veliko tudi posamezno podrtih dreves po vseh gozdovih.

Medtem pa so se gozdovi na Koroškem, kot kaže, letos uspešneje upirali napadom lubadarja. Letošnja pomlad in poletje z obilico padavin sta namreč drevju, predvsem pa smreki, ki na večini rastišč pri nas ni avtohtona, omogočili, da se je z samoohranitvenimi mehanizmi uspešno upirala vsem vrstam podlubnikov, še posebej velikemu lubadarju, je pojasnil Tretjak.

Tako so koroški gozdarji letos do 25. septembra za posek označili 28.750 kubičnih metrov po lubadarju poškodovanega drevja, v enakem obdobju lani pa je bilo takšnega drevja za 89.000 kubičnih metrov. Ob tem Tretjak opozarja, da ni pričakovati, da se bodo količine napadenega drevja v prihodnjih letih nižale, saj je to odvisno od več dejavnikov, lahko pa lastniki gozdov največ storijo sami s pravočasno sanacijo.