Sodba se nanaša na dolgotrajno vračanje 20.000 hektarjev gozda na področju Gorenjske in Zgornjesavinjske doline. Vzrok je za takšno odločitev je nezmožnost uporabe zemljišč od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti posameznih odločb, ki so bile v tem primere rešene večinoma leta 2006 in 2007. Okrožno sodišče je tako skladu kmetijskih zemljišč naložilo izplačilo 11,1 milijona evrov, skupaj z zamudnimi obrestmi pa je ta znesek narasel na skoraj 16 milijonov evrov.
Del odškodnine, pet milijonov evrov, je sklad že poravnal. Kot je za TVS pojasnila direktorica sklada Irena Šinko, so plačali nesporni del po metodologiji, izračunani s strani sklada, na ostalo pa so se pritožili. Pojasnila je še, da je bil to zaenkrat najvišji odškodninski zahtevek. Direktorica je še opozorila, da sklad sam takšnih odškodnin ne bo zmogel in jih bo morala ob novih večjih dosojenih odškodninah poravnati država kot ustanoviteljica.
Nadškofija Ljubljana konkretnih postopkov in izplačane odškodnine ni želela komentirati. So pa pojasnili, da "dolgotrajnejši je denacionalizacijski postopek, višja je odškodnina". Zato opozarjajo tudi na ravnanje zavezancev, ki se upirajo vračilu premoženja v naravi ter s tem sami zavirajo postopke vračanja in botrujejo višjim odškodninam.
Po podatkih TVS gre pri tej odškodnini šele za prvo od večjih zahtev, ki jih je nadškofija naslovila na sklad. Poleg izplačanih petih milijonov zahteva skupaj 32 milijonov evrov.