Veniger se je v slovensko policijo vrnil po štiriletnem delovanju na mednarodnem področju v Centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (Dcaf). Mednarodne izkušnje, ki si jih je v tem času pridobil, bodo zelo pomembne tudi za vodenje slovenske policije, je povedal novi generalni direktor policije.
Kako primerjate sedanji položaj policije s tistim leta 2008, ko ste nazadnje delovali v slovenski policiji?
Take situacije, odkar obstaja samostojna Slovenija, ni bilo. To zagotovo tako zame kot ostale policijske vodje predstavlja nek nov izziv in delovanje v bolj kot ne kriznih razmerah.
Kako se razumeta z ministrom Vinkom Gorenakom, glede na to, da sta dolga leta sodelovala?
Midva v isti enoti sicer nisva nikoli delala. Se pa ga spomnim že iz kadetske šole, kjer je bil vzgojitelj. Pozneje sem bil na eni postaji komandir, on na drugi. In ko si enkrat policist, si vedno policist, in tudi on je.
Sicer ga bolj poredko vidim, mislim pa, da sta najina komunikacija in odnos skladna z zakonom. Tudi nisem pričakoval, da bi bilo kako drugače, saj ga dobro poznam in minister ve, kje so meje, oziroma, kaj je tisto, kar naj bi on vedel. Mislim, da je prav, da ve tisto, kar novinarji izveste, saj je konec koncev odgovoren za delovanje celotnega ministrstva in policije.
Koliko morate ministra obveščati o konkretnih zadevah, morda bolj odmevnih?
O konkretnih zadevah tudi jaz nisem seznanjen, saj ne zahtevam in ne želim, da me kdorkoli obvešča. Sicer želim imeti nadzor, da bodo zadeve učinkovito in hitro potekale, ampak vsakomur povem, da ne potrebujem zraven imen ali podatka koga se preiskuje. In ker imen ne poznam, jih naprej ne morem sporočati. Sicer pa tudi ministra ne zanimajo konkretne zadeve. Če se zgodi kakšna huda nesreča ali nekaj, kar lahko ima vpliv na varnost, pa menim, da je prav, da je s tem seznanjen.
Sprašujem zaradi ministrove izjave v državnem zboru, ko je dejal: "Bliža se čas resnice, vsaj za tiste, ki bodo prvi na vrsti. Vrsta bo pa dolga". Izjava kaže na to, da minister neke informacije vendarle ima.
Ne verjamem, da jih ima. Menim pa, da tudi on pričakuje, da bo Nacionalni preiskovalni urad bolje začel delovati in da bo tudi nadzor vodij bolj učinkovit, da bodo zadeve hitreje potekale. Zdi se mi, da nekatere zadeve tečejo več mesecev, pa nisem prepričan, če so za to vedno objektivni ali razumni razlogi. Jaz sicer ministrove izjave nisem slišal, ampak verjamem, da je bila izrečena v tem kontekstu.
Vaša predhodnika sta ob prevzemu funkcije napovedala, da je treba policiste razbremeniti administrativnega dela v pisarnah in jih poslati na teren, to stališče zagovarja tudi minister. Se strinjate s tem?
Absolutno. Pripravljena je strategija razvoja policije do leta 2020, v kateri je tudi projekt, ki mi je zelo všeč: e-policist. To bi pomenilo, da bi policist na terenu pri sebi imel iPad ali kaj podobnega, da bi lahko že na kraju vnesel podatke. Ne pa, da si piše v beležko, nato na postaji prepisuje. Tehnično je to možno, vendar nimamo sredstev. V kolikor bo možno, se bomo prijavili na kakšen evropski razpis.
Že kmalu po tistem, ko ste prevzeli funkcijo, ste se srečali s prvo odmevnejšo zadevo. Pozitivna Slovenija je bila zgrožena nad tem, da je policija preverila, ali je podpis Melite Župevc pod zahtevo za referendum o državnem holdingu pristen. Gregor Virant je celo dejal, da obstaja grenak priokus, da je bila preiskava opravljena iz "političnih razlogov SDS". Kako to komentirate?
Pričakovati je bilo, da preiskava vsem ne bo všeč, vendar se je policija pri tem odzvala na dve anonimni prijavi fizičnih oseb. Zadevo je obravnavala Policijska uprava Ljubljana, ki je, mislim da, zadevo obravnavala zelo hitro in korektno. Je pa pri teh stvareh tako, da vedno nekomu ne bo prav.
Kako dolg je običajen odzivni čas policije v takih primerih? V PS namreč menijo, da je bil v tem primeru zelo hiter.
Tako kot drugod, so tudi v policiji postavljene neke prioritete. Sam menim, da je pri zadevah, ki so javno odmevne in se poleg tega dotikajo tudi same demokracije, prav, da se obravnavajo prednostno, da se lahko hitro ugotovi, ali obstaja sum kaznivega dejanja ali ne.
Kako daleč je preiskava izginotja podpisov pri pobudi za referendum o zakonu o slabi banki?
Tudi to preiskavo vodijo kriminalisti Policijske uprave Ljubljana. Zadeve pa ne gredo tako hitro, saj primer preiskujejo štirje organi, in je potreben čas, da kriminalisti pridejo na vrsto za to, da lahko opravijo pogovore z vsemi vpletenimi. Zadeva teče, v kateri fazi je, pa v tem trenutku ne znam povedati.
V kateri fazi je preiskava projekta Stožice?
To zadevo vodi Nacionalni preiskovalni urad, usmerja jo tožilstvo, podatkov o tem, kako daleč je, nimam.
V postopku sprejemanja v DZ sta dva zakona s področja policijske zakonodaje, ki bosta nadomestila zdajšnji zakon o policiji. Eden od njiju spreminja postopek imenovanja generalnega direktorja policija na način, da ga bo imenoval uradniški svet in ne bo več potrebno soglasje posebne komisije. Se vam zdi takšna rešitev sprejemljiva?
Mislim, da je uradniški svet dovolj kompetenten in strokoven, da lahko opravi izbor najboljšega kandidata. V njem so ljudje z različnimi profili znotraj državne uprave. Tudi v tem primeru bodo morale iti prijave skozi neko komisijo, ki bo ocenila znanje kandidata oziroma njegovo primernost, zato se mi to ne zdi sporno.
Po enem izmed omenjenih predlaganih zakonov NPU ne bo več imel statusa posebnega organa znotraj policije, pač pa bo le še eden od sektorjev kriminalistične policije. Se vam zdi ta rešitev dobra?
NPU je že danes del uprave kriminalistične policije. V zdajšnji ureditvi se mi zdi sporno, da direktor NPU sam odloča, katere primere bo obravnaval NPU in katere bo dodelil policijskim upravam. Pri tem niti ni potrebno, da o tem obvešča generalnega direktorja policije. Zato se mi ne zdi prav, da lahko direktor NPU policijskim upravam odreja, katere primere bodo obravnavale, sam pa v to ne morem poseči. Navsezadnje je generalni direktor tisti, ki odgovarja za delo policije.
Med drugim lahko direktor NPU policijskim upravam dodeli tudi preiskavo najtežjih kaznivih dejanj, kar pa zopet ni pošteno. NPU je bil namreč ustanovljen zato, da obravnava najtežja kazniva dejanja, zato pa tudi imajo zaposleni tam višje plače. Njihov osnovni plačni razred je denimo enak plačnemu razredu direktorja policijske uprave.
Tudi čas štiri leta, ko lahko generalni direktor preveri rezultate dela NPU, se mi zdi predolg. To namreč hipotetično lahko pomeni, da nekdo štiri leta ne dela nič, vendar prej kot v štirih letih tega ne moremo ugotoviti.
Ampak, podobne urade s podobnimi pooblastili in pristojnostmi poznajo tudi v drugih državah.
Kolikor sem slišal, je naš NPU kopija finskega, ne vem pa, ali je se lahko obnese tudi pri nas. Navsezadnje je na Finskem druga kultura. Zagotovo pa NPU kot tak podpiram.
Kako ste zadovoljni s proračunoma za leti 2013 in 2014. Za leto 2013 boste menda prejeli celo slabih šest milijonov več kot letos, v letu 2014 pa slabih sedem milijonov več. Zakaj?
To drži, saj je nekaj več denarja za investicije in materialne stroške. Je pa tudi res, da je policija v zadnjih štirih letih izgubila skoraj 40 milijonov evrov.
Kar se tiče proračuna za leto 2013, je problem, ker je za dobrih sedem milijonov manj denarja za plače. Slednje pomeni, da bo treba poiskati notranje rezerve. Računamo, da bomo bolj učinkoviti pri obvladovanju stroškov dela, prav tako smo 226 sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, poprosili, da se upokojijo.
Koliko od omenjenih 226 sodelavcev je podpisalo aneks, po katerem bi se upokojili in do kdaj je bil rok za podpis?
Rok je bil 15. november. Do zdaj je anekse podpisalo okoli 50 sodelavcev, nekaj podpisov pa še pričakujemo.
Kaj bo s tistimi, ki ne bodo podpisali aneksov?
Najprej bomo pogledali, koliko smo z omenjenimi aneksi prihranili, nato pa bomo glede na potrebe šli v nove pogovore s tistimi, ki še niso podpisali. V končni fazi jim bo morda treba izdati tudi sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ampak to je odvisno predvsem od tega, koliko denarja bo na voljo.
Je pa treba vedeti, da smo bili najprej pred dilemo, ali naj namesto upokojevanja odpovemo pogodbe 130 nadzornikom meje, ki jim je letos potekla pogodba. Ker gre večinoma za mlade ljudi z družinami, smo se odločili, da tega ne storimo. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, namreč že imajo zagotovljeno neko socialno varnost.
Omenili ste, da boste skušali nekaj denarja pri plačah prihraniti z boljšim obvladovanjem stroškov dela. Kaj natančneje to pomeni?
Mišljeno je predvsem to, da bi z boljšo organizacijo dela prihranili pri nadurah in plačilu za pripravljenost. Tu porabimo precej denarja. Moram poudariti, da morajo biti nadure in ure za pripravljenost, ki so odobrene, tudi plačane. Ne strinjam pa se s tem, da so ure vračunane vnaprej. Poskušali bomo prihraniti tudi pri stroških prevoza na delo, ki so prav tako precejšni, trenutno znašajo okoli 16,5 milijona evrov.
Kako se pa je obnesel projekt Libra, ki je ukinil nekatere policijske uprave?
Evalvacija o tem se še pripravlja. Ko pa smo pregledovali stroške za pripravljenost in nadure, smo ugotovili, da so na vseh teh upravah precej upadli. To pomeni, da je bilo združevanje s tega vidika pozitivno. Sicer pa sem prepričan, da bi bili tu še mogoči prihranki, saj bi lahko shajali tudi s šestimi namesto osmimi policijskimi upravami.
Že razmišljate o projektu Libra 2?
Ne. Mislim, da imamo precej drugih problemov, s katerimi se moramo ukvarjati.
Sindikati pravijo, da po pojasnilih ministra po 1. januarju ne bo več mogoče izplačevati delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, hkrati bo onemogočeno izplačilo odrejenih in opravljenih nadur ter pripravljenosti. Kako je s tem?
Pri tem je veliko odvisno od samega proračuna. Jaz si lahko le želim, da bi policisti, ki so za svoje delo slabo plačani, ohranili teh nekaj stimulacijskih izplačil. Bo pa seveda to odvisno predvsem od višine sredstev, ki bodo zagotovljena s proračunom.
Na čigavi strani ste v pogajanjih med ministrstvom in sindikati?
Vedno moram biti na strani svojih zaposlenih. Navsezadnje je raven varnosti odvisna od njih. Enako kot sindikati se trudim, da bi bile razmere za delo policistov čim boljše, sem pa seveda vedno vmes med željami in zmožnostmi. Dobra stvar je, da so bile 5. v mesecu vedno plače, čeprav niso visoke. Je pa tudi res, da do zdaj odpuščanj v policiji ni bilo - za razliko od gospodarskega sektorja, v katerem skoraj vsak dan naši prijatelji ali sorodniki izgubljajo službe.
Koliko trenutno znaša povprečna plača policista?
Odvisno, za katerega policista gre. Če ima denimo pet let delovne dobe in dela ponoči in ob nedeljah, dobi med 900 in 1000 evri, sicer pa okoli 700.
Imate morda že kakšne izračune, kaj bi za slovensko policijo pomenil vstop Hrvaške v schengensko območje? Bi se lahko takrat zgodilo, da bi bilo policistov preveč?
Okoli leta 2001, 2002 je bilo med 6400 in 6500 policistov, danes pa nas je okoli 8500, predvsem na račun varovanja zunanje schengenske meje. Glede na fluktuacijo, ki jo imamo, to je okoli 300 ali 400 ljudi letno, menim, da nam ne bi bilo treba odpuščati.
Seveda pa je odvisno, kdaj bo Hrvaška vstopila v schengensko območje, vendar menim, da to ne bo pred letom 2015. Ampak tudi to, da ne bo več meje, bo predstavljalo nov varnostni izziv.