Velenjčani nočejo azilnega doma v svojem kraju

O tem je tudi obvestilo velenjsko občino. Gre za nekdanji Vegradov samski dom, a okoliški prebivalci nameri ministrstva nasprotujejo. Negativno stališče je v četrtek sprejel tudi svet Krajevne skupnosti Stara vas.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je Mestno občino Velenje nedavno obvestilo, da je na območju občine samostojni objekt v zasebni lasti, ki je primeren za ureditev izpostave azilnega doma za do 150 prosilcev za mednarodno zaščito. Trenutno se ministrstvo za notranje zadeve pogaja o pogojih najema in pogodbi za ta objekt. Kdaj bo dokončna odločitev sprejeta, je v tem trenutku preuranjeno govoriti, so za STA pojasnili na ministrstvu, kjer poudarjajo pomen stalnega dialoga z lokalnimi skupnostmi.

Zato bo podrobnosti, povezane z možno nastanitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v zasebni objekt na območju Velenja, velenjskim mestnim svetnikom na seji v torek pojasnjeval državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic. Ta je že potrdil udeležbo na seji, so sporočili z Mestne občine Velenje.

Nameri MNZ, da v Velenju uredi izpostavo azilnega doma, pa nasprotujejo okoliški prebivalci. Kot je za STA danes povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti (KS) Stara vas Matjaž Zupanc, je svet KS na seji v četrtek sprejel sklep, da se z ureditvijo izpostave azilnega doma ne strinja. Sklep bodo danes predstavili velenjskemu županu Bojanu Kontiču, prav tako se bodo skupaj s predstavniki novoustanovljene civilne iniciative v torek udeležili seje mestnega sveta.

Kot je povzel Zupanc, se krajani z namero ne strinjajo, ker ocenjujejo, da lokacija ni primerna, saj so v bližini družinske hiše, otroško igrišče, gostinski in trgovski lokali ter poslovna cona.

Ker se število prošenj za mednarodno zaščito povečuje, MNZ nenehno išče dodatne zmogljivosti, v katere bi lahko namestili prosilce za mednarodno zaščito. Prav tako se je Slovenija zavezala, da bo premestila 567 oseb iz Italije in Grčije in preselila 60 oseb iz Turčije oziroma iz tretjih držav, ki se jim lahko prizna status begunca, so pojasnili na ministrstvu.

Poleg uporabe objektov v lasti države je za namen zagotavljanja ustrezne nastanitve oseb, ki so v postopku odločanja o statusu mednarodne zaščite, ministrstvo za javno upravo objavilo povabilo k oddaji objektov v lasti fizičnih oseb. Skupina za oglede objektov je tako ob pregledu ponujenih zmogljivosti kot eno izmed primernih ocenila tudi objekt v zasebni lasti v Velenju.

V Sloveniji azilni dom že dolgo deluje v Ljubljani na Viču, v zadnjem času sta bili odprti še dve izpostavi v centru Ljubljane in v Logatcu. Nekaj nastanitev, ki so že predvidene za namestitev prosilcev za azil, pa še ni aktiviranih, je ministrstvo med drugim navedlo v dopisu velenjski občini, s katerim jo je obvestilo o pogovorih z zasebnim lastnikom na območju Velenja.

Ministrstvo v dopisu navaja še, da si po eni strani želi, da bo bivanje prosilcev za mednarodno zaščito za lokalno skupnost čim manj opazno in obremenjujoče, hkrati pa tudi, da bi lokalna skupnost aktivno sodelovala v procesu integracije.

Po podatkih MNZ je letos do konca oktobra prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji oddalo 979 tujcev, od tega 791 moških in 188 žensk. Največ prosilcev je bilo letos do konca oktobra iz Afganistana (269), Sirije (237) in Iraka (115). V letu 2015 je prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji oddalo 277 tujcev, leto prej pa 385 tujcev.